Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najstarejše zgodovinske najdbe na Slovenskem

Ilustrirani Slovenec (1930): Sledovi pračloveka v Potočki zijalki

Ob poti iz Solčave mimo Sv. (1250 m) na vrh Olševe (1930 m) v vzhodnih Karavankah mora vsak turist opaziti v višini 1700 m ležečo veliko jamo, imenovano Potočko zijalko. Nahaja se v apnencu in je vse njeno okrožje visokogorskega značaja. Njen vhod je 17 m širok in 6 m visok; v dolžino se razteza 110 m, a največja širina znaša 40 m. Spočetka je dokaj ravna, potem strmo vzpne, da spet rahlo pade.
To jamo si je izbral pračlovek po nizki cenitvi že pred kakimi 20.000 leti, kot svoje zatočišče, ta človek je bil samo lovec, imel še ni niti domačih živali, niti ni poznal poljedelstva. Znal je že napraviti ogenj, ni pa še imel nikakih posod za kuhanje. Njegovo orodje je bilo iz sirovo obdelanega kamna-kremena in iz kosti. Pokrival si je telo s kožami.

Do sedaj so deloma odkrite kosti v zadnjem delu jame in pri vhodu. Razbita in razmetana od ogromnih jamskih medvedov pričajo, da so bili ti glavna hrana pračloveku na Olševi. Že kmalu pod površjem leže prve kosti; z različnimi presledki jim sledimo več kot 2 metra globoko. Nekatere obžgane in obtolčene, druge so preluknjane. Mnoge kažejo jasne znake obrabe in zopet na drugih opazimo neštevilne drobno zarezne čtrte, napravljene s kresilnikom. Na mnogih mestih se nahajajo majhni koščki lesnega oglja; najdenih je bilo celo nekaj pravih ognjišč v raznih globinah. Pravih, umetno izdelanih izdelkov iz kosti (kataraktov) je vsebovala izredno mnogo, namreč 81, tik ob zadnji steni se je nahajala 60—85 cm globoko ležeča plast.

Dokazov za bivanje pračloveka v Potočki zijalki torej ne manjka. Nobenega dvoma ne more biti, da spada najdbe v tako zvano starejšo kameno dobo
(paleolitik), ki je istovetna z ledeno dobo po nekih znakih sodeč, bi jo bilo treba prideliti v aurignaški oddelek, t. j . začetek mlajšega paleolitika. Dokončno sodbo bo mogoče izreči šele, ko bodo raziskovanja dovršena. Zlasti glede mlajšega paleolitika so mnenja strokovnjakov zelo deljena. Upati je, da bo prav Potočka zijalka posvetila v temo in obogatila znanost. Ker se nahaja v največji bližini nekdanjih ledenikov v višini 1700 m, bodo ugotovitve v Potočki zijalki gotovo precejšnjega pomena z spoznavanje poteka ledene dobe.

Te velezanimive sledove pračloveka pri nas je odkril l. 1928. prof. Brodar Srečko iz Celja. Radi nevarnosti pred plenjenjem, nahaja se namreč tik državne meje in v neobljudenem ozemlju, je Muzejsko društvo v Celju m poverilo izkopavanje prof. Brodarju.
Izkopavanje je trajalo l. 1928. tri tedne in l.1929. osem tednov. Stroški izkopavanja so radi višine 1700 m izredno veliki. Za nakup jame in dosedanja dela je izdalo Muzejsko društvo v Celju do sedaj okrog 40.000 Din.

Ilustrirani Slovenec 19. januar 1930
 

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.