Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najvišji vrhovi sveta

Jutro (1933): Samo 25 metrov na uro

Najvišje gore na svetu so (kolikor ta čas vemo) Mount Everest ali Čomolunga (8888metrov), K. 2, imenovana tudi Čogori ali Godwin Austen (okrog 8600 m) in Kančinčinga (okrog 8600 m). Prvi, ki je izrazil naziranje, da se dado takšne višine premagati, je bil menda slavni angleški planinar Freshfield l. 1896. Pri tem niso bili dotlej premagali še niti višine 7000 m. Teoretično velja danes, da bi človek lahko dosegel še višino 8900 m. V praksi je stvar popolnoma drugačna, o čemer nam govore neprestani izjalovljeni poskusa, da bi s plezanjem obvladali v začetku tega članka navedene vrhove.

K 2 in »Kanč« (Kančinčinga) merita, kakor smo omenili, okrog 8600 m. Do te višine je človek z lastnimi nogami že dospel, toda samo na razmeroma »lahkem« Mount Everestu in še tu z naporom res zadnjih sil. K 2 in Kanč pa sta skrajno težki gori in je le zato umljivo, da je prvo Eckenstein preplezal le do višine 6700 m, drugo pa Bauer le do višine 7700. Bauerjeva ekspedicija predstavlja menda najsmelejši in če upoštevamo težave, doslej razmeroma najuspešnejši alpinistični podvig vseh časov. Verjetno je, da bodo bodoče ekspedicije dosegle še več, mogoče pa je, da z dosedanjimi sredstvi ne bodo prekosile Bauerjevega dejanja.

O naporih, ki jih mora človek prebiti v teh višinah in o srečnih naključjih, ki mu
morajo pomagati pri vsakem metru višje, nestrokovnjak, ki se čudi, da najvišji velikani navzlic številnim poskusom zadnjih let še niso »padli«, nima namreč običajno niti pojma. K »sreči« spadajo jasno vreme, brezvetrije, ugodne terenske in plezalne razmere na gori, skrajna »dobra forma« hribolazca, izbor najboljših spremljevalcev. Če odpove samo ena točka, potem je končni namen, dosega vrha, toliko kakor izjalovljen. A silno malo je verjetnosti, da zadene nekdo vse te pogoje skupaj. Zato pa ni čudno, da tolikokrat naskakovani vrhovi tako uspešno zavračajo najbolje opremljene ekspedicije.

Še najprej je pričakovati, da bo padel Mount Everest. Rekli smo že, da so ljudje na njem že dosegli višino Godwina Austena in Kančinčinge ter da je to lahka gora. Beseda »lahek« pa je seveda zelo relativna za višine, ki presegajo 7000 m. Dva metra široka in negloboka razpoka v višini 3000 metrov pomeni za dobrega hribolazca nenaporen skok pol sekunde. Pri 8000 m pa pomeni plezalen manever 5 ali 10 minut, ki te izčrpa popolnoma. Zadnji 300, 400 metrov na Mountu Everestu spada vsekako med najtrdovratnejše, kar se je v gorah kdaj zoperstavljalo človeškim naporom. Severna stena Matterhorna ali navpična, v nekih delih kakor steklo gladka severna stena Grosse Zinne v Dolomitih, kar predstavlja zadnje, skoraj neverjetne uspehe v evropski alpinistiki, morata biti proti temu otroška igrača. Trikrat so Angleži na Čomolungi dosegli višino kakšnih 8600 m in trikrat so se morali vrniti nazaj oz. propasti. Prvič sta bila Sommervell in Norton okrog te višine. Sommervell se je zrušil v višini 8530 m in Norton je poskusil sam naprej. Ko je po celi uri na »lahkem terenu« premagal še kakšnih 25 m, je moral tudi on nazaj. Drugi poskus sta napravila Mallory in Irvine — videli so ju zadnjič okrog 8600 m, potem sta izginila. Morda ne bodo nikoli več našli niti njiju okostij.

Letošnje poletje sta se odpravila končno Smythe in Shipton iz zadnjega taborišča v fantastični višini 8500 m proti vrhu. Oba moža sta kakor Norton telesno za takšne stvari mogoče najbolj sposobna na svetu. Po 60 m je bil Shipton na koncu moči, Smythe je potem rabil še celo uro za nadaljnjih 30 m, a potem je moral nazaj. Z drugimi besedami: do vrha bi imeli kakšni Smythi in Nortoni še najmani 10 ur, a pri tem bi ne smela v svoji zmogljivosti niti za las popustiti — kar je izključeno. Najmanj 10 ur nadčloveškega dela za borih 300 m.
Ni čudno, da je poleg mnogih optimistov še več pesimistov, ki odločno zanikujejo možnost, da bi človek kot hribolazec dospel kdaj na vrh najvišje gore sveta. Morda kot letalec, in sicer z letali, kakršnih danes še nimamo.

Jutro, 26. november 1933

 26.11.1933

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.