Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Narava, gore - 31.08.13

Večer: Z vodnikom v gore / Vogar gostil Zlatorogovo karavano / Kategorizacija PZS za vodnike / Arheološki parki ali potovanje po nekdanji Sloveniji

Z vodnikom v gore

Vodenje je radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast

Vodenje po gorah je staro verjetno toliko kot raziskovanje in turistično obiskovanje planin. Tudi pri nas in v Evropi. Začetniki so bili domačini, ki so hribe spoznali kot lovci in pastirji. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika. Ker je planinstvo po drugi svetovni vojni postalo zelo priljubljeno, se je v okviru planinskih društev in zveze razvilo tudi prostovoljno vodništvo.

Za zahtevnejše poti je dobro najeti vodnika ali se pridružiti enemu od številnih izletov, ki jih organizirajo planinska društva.
 
Za zahtevnejše poti je dobro najeti vodnika ali se pridružiti enemu od številnih izletov, ki jih organizirajo planinska društva. (Vito Habjan)

Zdenka Mihelič, predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi in prostovoljna vodnica PZS, dobro pozna to področje: "Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji (mladinski in planinski) novo izkaznico, znak in ime: vodnica oziroma vodnik Planinske zveze Slovenije (vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede na tehniko vodenja in orientacije po večini nezahtevna.

Vodnik mora poskrbeti predvsem za varnost, hkrati pa naj obiskovalcem gora pokaže tisto, česar v dolini ne morejo videti ali doživeti. Poznati mora dogajanja v gorski pokrajini in znati razložiti njene oblike, procese in pojave. Je nekakšna terenska izpostava planinskega društva, ki zna tudi motivirati in s planinsko kulturo poskrbeti za dobro ter prijetno razpoloženje na turi."

Zakaj v gore z vodnikom in s planinskim društvom?

"Udeleženci pogosto med odgovori navedejo ljubezen do gora ob nepoznavanju poti, željo po druženju, željo po odklopu od doline in službe, željo spoznati nove gore, vrhove in poti v varnih rokah, željo po spoznavanju novih ljudi, somišljenikov in novih prijateljev-družabnikov za v hribe. Dober vodnik poleg tega, da poskrbi za vse organizacijske, tehnične in varnostne zadeve na pohodu, udeležence usmerja v doživljanje na nevsiljiv način, z opozarjanjem na možnosti doživljanja, ki jih pohod ponuja, s tem, da prisluhne posameznikom v skupini in jim da možnost, da o svojem doživljanju pripovedujejo drugim."

Je mogoče za lažje gorske poti najeti katerega od vodnikov PZS ali je mogoča udeležba le na katerem od izletov, ki jih organizirajo planinska društva?

"Vodniki Planinske zveze Slovenije so prostovoljni vodniki, za svoje vodenje ne prejemajo plačila. To so člani planinskih društev, ki so opravili strokovni program usposabljanja in so kategorizirani pri Vodniški komisiji PZS. V letu 2012 je bilo v registru Planinske zveze Slovenije registriranih 1541 vodnikov PZS z licenco za vodenje.

V Sloveniji je močno razvito prostovoljno vodništvo. Vodniki PZS prostovoljno vodijo aktivnosti večinoma pod okriljem planinskih društev (ki jih Planinska zveza Slovenije združuje kar 278) in pomagajo pri izvajanju planinskih dejavnosti v okviru vzgojno-izobraževalnih organizacij. Seznam vseh PD in klubov v PZS je objavljen na spletnih straneh PZS, obiskovalci gora pa se lahko pridružijo številnim planinskim izletom, pohodom, turam in popotovanjem. Planinska društva in klubi letno organizirajo okoli 6000 takih aktivnosti.

Planinska zveza Slovenije je januarja 2001 prejela sklep Strokovnega sveta RS za šport, da naši programi za usposabljanje vodnikov PZS ustrezajo vsem zahtevam Zakona o športu in pozneje (leta 2004) tudi posebnim pravilom za usposabljanje strokovnih delavcev v športu. S tem so naši vodniki PZS pridobili naziv strokovni delavec v športu, ki omogoča tudi komercialno vodenje. Eden temeljnih pogojev za komercialno vodenje je vpis vodnika PZS v razvid zasebnih športnih delavcev. Po Zakonu o športu posameznik lahko opravlja naloge v športu kot zasebni športni delavec, če ima med drugim ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te dejavnosti ( v našem primeru: če ima opravljeno usposabljanje za vodnika PZS), ima licenco za opravljanje dejavnosti vodnika, obvlada slovenski jezik, ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če je vodnik PZS vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev in ima registrirano dejavnost, pa lahko vodenje opravlja komercialno."

Kako lahko postanem vodnik?

"Vodništvo obsega načrtovanje, organiziranje in strokovno ter varno vodenje izletov, pohodov, tur, turnih smuk, alpinističnih vzponov, planinskih taborov, tekmovanj, vzgojno-izobraževalnih akcij in planinskih usposabljanj ali samo udeležbo pri naštetih oblikah dejavnosti. Tako je za vodništvo treba najprej imeti veliko veselja in ljubezni do gora in dela z ljudmi, nato pa da to pristopi v proces vodniškega strokovnega usposabljanja.

Vodnike PZS usposablja Planinska zveza Slovenije po strokovnem programu, verificiranem s strani Strokovnega sveta RS za šport. PZS je sicer nosilka in izvajalka kar 25 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst. V Planinski zvezi Slovenije vodnike usposabljamo po stopnjah. Osnovno usposabljanje je usposabljanje za vodenje po lahkih kopnih poteh. Vsako nadaljnje usposabljanje (razvrščeno po zahtevnostih - od lažjih do zelo zahtevnih poti in plezalnih vzponov ter po kopnih, zimskih, turnosmučarskih, ledeniških turah) morajo kandidati narediti vsakega posebej, za udeležbo na usposabljanjih pa izpolnjevati določene pogoje. Da vodnik PZS lahko vodi planince, skupine, mora biti registriran s potrjeno licenco za tekoče leto. Vodnik PZS sme voditi posamezno turo le na podlagi strokovne usposobljenosti za posamezno kategorijo, ki je tudi zgornja meja vodenja po zahtevnosti in številu udeležencev. Na poteh, zahtevnejših za eno kategorijo višje od pridobljene strokovne usposobljenosti, je lahko le pomočnik vodje."

Koliko stane vodenje?

"Ker vodniki PZS delajo prostovoljno, nimajo cenika. Vodnik PZS je upravičen le do povračila stroškov, ki izhajajo iz vodniškega dela (stroški prevoza, stroški prehrane med vodenjem, stroški prenočitev med vodenjem, materialni stroški (obraba opreme med vodenjem). Poklicni gorski vodniki imajo cenik objavljen na spletni strani."

Katera je stopnja zahtevnosti, do katere vodijo vodniki PZS, oziroma kdaj je primernejši dogovor s katerim od poklicnih gorskih vodnikov?

"Planincem, ki bi želeli narediti zahtevne plezalne vzpone, priporočamo, da se obrnejo na Združenje gorskih vodnikov Slovenije, kjer jim bodo z veseljem ponudili ustrezno rešitev in ustregli njihovim željam."

Božo Zorko


Vogar gostil Zlatorogovo karavano

Na predzadnjem dogodku Zlatorogove transverzale ponosa se je zbralo 336 planincev, med njimi kar 105 takšnih, ki so letos osvojili že enajst Zlatorogovih vrhov. V sodelovanju s Planinskim društvom Železničar Ljubljana so pred Kosijevim domom na Vogarju prejšnjo soboto izvedli še enega v vrsti veselih hribovskih dogodkov.

Prvi planinci so na vrh Vogarja prisopihali še v megli in nizki oblačnosti, kaj kmalu pa se je izjemna razgledna planina nad Bohinjskim jezerom že kopala v sončnem siju.

Že pred 8. uro so na ploščadi pred domom odmevale melodije ansambla Sreča in prve planince so zasrbele pete. Še nikoli nismo plesali tako zgodaj, prav nikoli pa se po pričevanju zvestih planincev še nismo imeli tako lepo kot prav na Vogarju. K temu je zagotovo doprinesla tudi ekipa Planinskega društva Železničar Ljubljana, ki upravlja Kosijev dom. Letos društvu predseduje novi predsednik Drago Savič. Ta je na novo imenoval tudi ekipo, ki upravlja planinsko postojanko na Vogarju. Andrej in Mira s soprogom so se izkazali za odlične in srčne gostitelje.

V Zlatorogovo častno vpisno knjigo se je čez dan vpisalo nekaj manj planincev, kot smo sicer vajeni. Za to je bila najverjetneje kriva slaba vremenska napoved.

A tudi 336 ni zanemarljiva številka. Med temi jih je bilo kar 105 takšnih, ki so se na dogodku Zlatorogove transverzale ponosa letos srečali že enajstič. Pivovarna Laško bo v imenu vseh 336 planincev za vsakega donirala en evro ter k temu pridala še 664 evrov, da zaokroži donacijo Planinskemu društvu Železničar Ljubljana na okroglih tisoč za njegovo nadaljnje učinkovito delo.

Vabimo vas v našo družbo tudi danes. Še zadnjič letos se bomo srečali in razglasili častne Zlatorogove ambasadorje. Dobimo se na Šmohorju nad Laškim. (dk)

 


Kategorizacija PZS za vodnike

A-kategorija (lahke kopne ture): za gibanje se uporablja predvsem hoja, posebno tehnično znanje ni potrebno.

B-kategorija (zahtevne kopne ture): vključuje osnovno vodništvo, pa tudi znanje uporabe vrvi, varovanja udeležencev na poti in uporabo cepina.

C-kategorija (zelo zahtevne kopne ture): vključuje znanje gibanja naveze, varovanje na krajših plezalnih odsekih in orientacijska znanja. Je primerna za vodenje na zahtevnih neoznačenih poteh, zahtevnih in zelo zahtevnih plezalnih poteh ter zahtevnih in zelo zahtevnih brezpotjih.

D-kategorija (lahke snežne ture): zajema osnovno zimsko vodništvo, uporabo cepina in derez, palic in krpelj. Je nekakšna "zimska izvedenka" A-kategorije.

E-kategorija (zahtevne snežne ture): k znanju, potrebnemu za C- in D-kategorijo, so dodani še znanje uporabe vrvi in varovanje vodenih na krajših odsekih v zimskem brezpotju in posebno orientacijsko znanje.

G-kategorija (lahka turna smuka): k znanju za D-kategorijo so dodani še obvladovanje smučanja in tehnike hoje s smučmi ter posebno orientacijsko znanje.

H-kategorija (zahtevna turna smuka): poleg znanja za E- in G-kategorijo mora vodnik še dobro obvladovati smučanje in tehniko hoje s smučmi na različnih terenih, potrebna sta tudi posebno orientacijsko znanje in obvladovanje zavarovanja poti v zimskih razmerah.

I-kategorija (lahke ledeniške ture): vodnik mora obvladovati hojo z derezami in cepinom po ledeniku, varovanje na ledeniku, reševanje iz ledeniških razpok in posebno orientacijsko znanje.

K-kategorija (ledeniška turna smuka): znanju za I-kategorijo sta dodana še popolno obvladovanje smučanja in tehnike hoje s smučmi na ledenikih ter posebno orientacijsko znanje.

F-kategorija (plezalni vzponi): poleg vsega iz C-, E- in I-kategorije zahteva še znanje za vodenje v plezalnih smereh, pomoč soplezalcu na kopnem, snegu, ledu, kombiniranem svetu, zaledenelih slapovih, reševanje in orientacijo. To je kategorija za vodenje v plezališčih in visokih stenah, v kopnem snegu in ledu do IV. težavnostne stopnje po lestvici Mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA.


Arheološki parki ali potovanje po nekdanji Sloveniji

Od mogočne rimske trdnjave Ad Pirum do podeželske vile v Mošnjah ter rimskega pristanišča in vile v Simonovem zalivu

Obzidje trdnjave Ad Pirum, ki objema sedlo in se kot kača vije proti 900 metrov visokemu Listniku.
 
Obzidje trdnjave Ad Pirum, ki objema sedlo in se kot kača vije proti 900 metrov visokemu Listniku. (Tomaž Lauko)

Tudi v Sloveniji je, čeprav jo lahko z avtomobilom prevozimo v treh urah, nekaj lepih arheoloških kotičkov, ki jih ne poznamo dobro. Če smo za Simonov zaliv že slišali, pa je malo manj znana nekdanja rimska trdnjava Ad Pirum v Hrušici in skoraj neznana ne tako dolgo nazaj odkrita podeželska rimska vila v Mošnjah pri Radovljici. Če ne bi gradili avtoceste, bi bila še zdaj skrita in pokrita z zemljo. Že tretje leto traja strokovno sodelovanje v okviru strateškega projekta Arheološki parki severnega Jadrana, ki ga sofinancira Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, in to kar z 2,8 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih finančnih sredstev. "Kultura le redko dobi toliko denarja," so poudarili pred kratkim na srečanju italijanskih in slovenskih strokovnjakov v Ljubljani. In kaj so slovenski partnerji naredili v štirih letih? Temeljito so raziskali tri arheološka najdišča, Arheološki park Ad Pirum v Hrušici pri Podkraju, rimsko vilo v Mošnjah in tako imenovano maritimno vilo v Simonovem zalivu v Izoli.

Mogočna rimska trdnjava
Arheološki park Ad Pirum razkriva, da je bila tam mogočna rimska trdnjava, ki je imela kar šest metrov visoko obzidje in devet še višjih obrambnih stolpov. V njej je živelo in branilo rimsko državo vedno okoli 500 vojakov. V zgibanki Stoj, barbar je zapisano, da je bila trdnjava Ad Pirum najpomembnejši del največje rimske gradnje na slovenskih tleh. Več kot 80 kilometrov dolg obrambni sistem Claustra Alpium luliarum se je raztezal od hrvaške Reke do Posočja ter predstavljal zadnji branik rimske države pred barbari in notranjimi sovražniki. Trdnjava je stala na najvišji točki ceste med Emono (Ljubljano) in Akvilejo (Oglejem), Rimljani pa so jo zagradili v poznem tretjem stoletju. V zgibanki je še zapisno, da so v času cesarja Avgusta, od 27. do 14. leta pred našim štetjem, zgradili cesto med Emono in Akvilejo, na hrušiškem prelazu pa sta bili takrat poštna in preprežna postaja. Leta 69 je šel bodoči cesar Vespazijan po sestanku poveljnikov v Petoviji (Ptuj) čez Ad Pirum v Rim. Med letoma 166 in 180 so tam divjale markomanske vojne, v katerih so barbari nekajkrat premagali od kuge in partske vojne oslabljene Rimljane, ki pa so na koncu vendarle zmagali. Leta 300 so zgradili trdnjavo Ad Pirum, leta 394 pa je v bitki pri Mrzli reki v bližini Ajdovščine Teodozij ob pomoči burje, ki je pihala tako močno, kot zna samo vipavska, da so se poganske puščice vračale, premagal Evgenija, to pa bila zmaga krščanstva nad poganstvom. Leto 476 je bilo usodno za rimski imperij, ki je takrat razpadel. Zanimivo je, da sodobna Cerkev te vojne sploh ne priznava, češ, krščanstva niso nikoli vsiljevali po sili.

Avtocesta odkrila podeželsko vilo
Da nas arheološka dediščina ne zanima dovolj, je dokaz tudi kulturni spomenik državnega pomena v Simonovem zalivu, mimo katerega se na kopališče valijo sonca in morja željne trume kopalcev, pri najdišču vile rustike pa se ustavi le malokdo.

Sto let je, odkar so začeli odkrivati ne samo dva pomola, največja in najbolj varna v tistem času, ampak na tri hektarje velikem zemljišču tudi ostanke rimske vile rustike iz leta 181 pred našim štetjem. Najdišče je na rtiču Krobat, med izolsko marino in Simonovim zalivom. Konec 1. stoletja pred našim štetjem je tam zaživela rimska obmorska vila (vila maritima). Kompleks je bil sestavljen iz stanovanjskega dela, gospodarskih prostorov in pristanišča. Stanovanjski del je bil opremljen s talnimi mozaiki in stenskimi poslikavami. Pokrito stebrišče ga je povezovalo s pristaniščem, ki je spadalo med večja ob istrski obali. Park si lahko poleti ogledate vsak dan med 17. in 20. uro, septembra pa med vikendi od 17. do 19. ure.

Najnovejše odkritje je rimska podeželska vila v vasi Mošnja - pisni viri vas prvič omenjajo leta 1154, danes pa je bolj znana po gradu Podvin pri Radovljici, ki je pred kratkim spet menjal gostinskega najemnika - od prvega do četrtega stoletja našega štetja. Odkrili so jo leta 2006 pri gradnji avtoceste Kranj-Radovljica. Imela je namen obcestne postaje ob trasi stare rimske ceste. Njeni prostori so bili opremljeni z zidano centralno kurjavo, imela je terme z vročim, toplim in mrzlim delom. V kopalnici so bili čudoviti mozaiki. Našli so številna pisala, kar priča, da je bil tam urad, najdbe pa kažejo, da sta tam živela tudi nekdaj zelo cenjena obrtnika, kolar in kovač.

Jože Jermanj
 

Vecer.si 31.08.2013

Zdenka Mihelič
 
Zdenka Mihelič (zasebni arhiv)

 

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.