Boris Štupar 21.06.1931 23:29 2476 0

Nov vršac Himalaje premagan

Jutro (1931): Anglež Smythe je, 21. junija 1931, priplezal s petimi tovariši na Mount Kamet.

Iz Londona poročajo, da se je šestčlanski ekspediciji angleškega planinca Smythea posrečilo povzpeti se na 7751 m visoko goro Kamet, kakor veli poročilo, drugi najvišji vrh na svetu. Odprava je poskusila naskok devetkrat brez uspeha, šele desetič se ji je vrh vdal.
Smythe je tisti mož, ki se je že lani odlikoval v Dyrenfurthovi odpravi na Kančinčingo in je kot eden prvih dosegel Jonson Peak, ki pomeni največji uspeh rečenega podjetja. Gotovo je že tedaj zasnoval načrt za pohod na Kamet, goro, ki je bila že cilj mnogih planincev, a je ni že nihče dosegel. Kamet je visok 7751 m in je eden najvišjih vrhov na svetu. Stoluje v skupini, ki ji pravijo domačini »prestol bogov«, kar vsekakor pomeni, da je med najvišjimi vrhovi v Himalaji.

Kamet ima bogato zgodovino, že Monakovčana brata Schlagintweit sta ga leta 1885. poskusila naskočiti, a sta seveda obtičala daleč pod vrhom v višini 6732 m. Šele leta 1907. je imel pogum lotiti se ga Anglež T. G. Longstaff, ki pa ni prišel niti tako visoko kakor njegova monakovska predhodnika. Izpregel je v višini 6150 metrov in se vrnil s spremstvom v Courmayeur.
Nato je poskusil srečo C. F. Meade, ki ga je naskočil trikrat zaporedoma, vedno brez uspeha. Vendar je splezal do višine 7000 m, kar se ni posrečilo še nikomur pred njim. Naslednji, ki mu je skušal priti do živega, je bil dr. Kollas. Seveda ga ni dosegel in pri plezanju na M. Everest je končal v planinskem masivu.
Po njegovi smrti so pozabili na Kamet in posvečali večjo pozornost Kančinčingi.

No, mlademu, drznemu članu Alpinskega kluba v Londonu, Franku Smytheu, se je zdaj posrečilo, kar je spodletelo tolikerim pred njim. Ni dvoma, da je Smythe izkoristil bogata izkustva, ki si jih je pridobil v zadnjem letu kot član Dyrenfurthove odprave. Bil je eden najboljših tovarišev nemškega raziskovalca in je s svojo veliko pobudnostjo že takrat kazal, da bo eden izmed redkih, ki se ne zadovoljuje s podrejeno vlogo v Dyrenfurthovi odpravi, ampak delajo na svojo pest naprej.

Jutro, 3. julij 1931