Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nova planinarska vzgoja mladine

Jutro, 31. januar 1937: Priprava za alpinistično šolo TK Skale

Ljubljana, 29. januarja 1937

Turistovski klub Skala bo priredil letos že tretjo alpinistično šolo. O uspehu že končanih šol ne bo nihče dvomil, kajti klub je vzgojil z dosedanjimi alpinističnimi šolami znatno število kvalificiranih plezalcev, ki imajo za seboj med drugim tudi nekaj težjih prvenstvenih vzponov. Toda TK Skala letos ne bo več nadaljeval z alpinistično šolo v starem smislu in obsegu. Dejstvo, da so postali tudi izvežbani plezalci-tehniki žrtve letošnjih plezalskih nesreč in pa dejstvo, da so bile vse te nesreče ne objektivnega, temveč subjektivnega značaja, nas nujno vodi do zaključka, da za plezalca ni dovolj, če je tehnično usposobljen za plezanje, marveč mora biti tudi zrel alpinist.

Jasno je, da nam alpinistična šola ne more vzgojiti zrelih alpinistov. Mi smo to težavno pot sami prehodili. Toda če pomislimo, koliko naših vrstnikov in ožjih tovarišev je padlo kot žrtve alpinistične samovzgoje, se nam vrine zavest, da tako ne sme iti dalje. Zato je naloga Skale alpinistična vzgoja tečajnikov, kar pa klub lahko dosega edino le s tem, da pritegne tečajnike takoj v svojo sredino, kjer bodo dobili priliko za alpinistično udejstvovanje s starejšimi člani in se tako ognili pogubnim nevarnostim, ki prete mlademu neizkušenemu plezalcu, pa naj bo še tako dobro tehnično izvežban. S tem bo dosežena tudi podlaga za organični napredek slovenskega alpinizma, kajti mlajši člani bodo nadaljevali svoje delo, obogateni z izkustvi starejših. Ravno v tem je naša starejša alpinistična generacija največ grešila.

Iz tega razloga ne bo letošnja alpinistična šola imela več značaja javnih predavanj, temveč se bo vršila interno v klubovih prostorih. Tudi program predavanj bo izpremenjen. Predavanja o planinski favni in flori odpadejo, ker se s predavanji tečajnik tega ne more naučiti. Tudi nekatera druga manj zanimiva predavanja se bodo zamenjala z bolj aktualnimi. Namesto predavanj o prvi pomoči se bo priredil kratek tečaj.

Po končanem teoretičnem delu šole bodo v pečinah šmarnogorske Grmade praktične vaje v plezalni tehniki. Absolventi teoretične in praktične šole se bodo lahko udeležili v poletju plezalnega tečaja, ki bo predvidoma v Savinjskih Alpah. Letošnja alpinistična šola bo izpopolnjena s tečajem za zimsko alpinistiko, ki se bo vršil v prihodnji zimski sezoni. Vendar pa bodo imeli dostop v ta tečaj le oni absolventi alpinistične šole, ki bodo redno obiskovali predavanja, praktične vaje v plezalni tehniki in ki se bodo udeležili poletnega plezalnega tečaja. Na koncu poletne dobe pa se bodo morali izkazati z zadostnim plezalskim delom. Seveda morajo reflektanti za zimsko-alpinski tečaj obvladati smučanje na terenu.

Sodimo, da je med našo mladino dovolj krepkih, jeklenih ljudi, ki se bodo udeležili letošnje alpinistične šole ter kasneje kot zreli alpinisti sodelovali pri dvigu slovenskega alpinizma na svetovno višino.
Prijave sprejema turistovski klub Skala do pričetka šole, do druge polovice februarja v klubovih prostorih, Slomškova 1, vsako sredo ob osmih zvečer.

Jutro, 31. januar 1937

Predavanje o ekspediciji v Švico

Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila v četrtek 4. februarja ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma otvoritveno predavanje s skioptičnimi slikami o lanski odpravi naših alpinistov v švicarske Alpe. Predaval bo vodja odprave Celjan g. Andrino Kopinšek. Kakor znano, je članom te ekspedicije uspelo v kratki dobi 8 dni naskočiti nič manj kakor 12 štiritisočakov in to ob skrajno slabih snežnih in ledenih prilikah. Izmed 21 udeležencev se jih je z alpinistiko udejstvovalo 18. Dve udeleženki sta ob tej priliki dosegli jugoslovenski damski višinski rekord. Zanimivo predavanje bo pojasnjevalo 65 krasnih fotografskih posnetkov. Isto predavanje bo tudi v vseh večjih mestih države in središčih našega alpinizma.

Jutro, 31. januar 1937

Smrtna nesreča pri sankanju

V petek se je 9-letni posestnikov sin Anton Melan iz Podplanine pri Ljubnem sankal na Ljubnem. Ko se je vozil mimo nekega mesta, kjer so podirali drevje, je podžagano drevo nenadno treščilo nanj in mu zmečkalo levo nogo. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je že zvečer izdihnil zaradi izkrvavitve.

Jutro, 31. januar 1937

Objavil Boris Štupar 1. februarja 2017

30.01.2017 23.52

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.