( ... 1974) - Miro Kunšič: Nova planinska koča na Ledinah na »večnem« snegu - Že letos začetek gradnje - Nekoč je tam bila majhna pastirska koča - Z žičnico ali helikopterjem?
Kdaj je biser res biser?
ZGORNJE JEZERSKO, junija - »Ko govorimo o naravnih lepotah, o biserih narave, moramo vedeti, da biser, ki ga nihče ne more videti ni biser ...« je med drugim poudaril dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, preden se je skupina kranjskih planincev in družbenopolitičnih delavcev s helikopterjem podala na ledenik Ledine nad Češko kočo v Kamniških oziroma Savinjskih planinah.
Ledenik Ledine, ki se spušča s Kranjske Rinke (2451 m) in Skute (2532 m), je poslednji oziroma najbolj vzhodni ledenik v Alpah, obrnjen proti severozahodu. Obdajajo ga navpične stene dvatisočakov, zato se obdrži čez vse leto. Sonce ga pozdravlja le nekaj ur dopoldne, sicer pa je v senci; tako se tudi sredi visokega poletja čevelj komajda udre v sneg.
Tu, na vznožju ledenika (okrog 1700 m), kjer je nekoč že stala skromna pastirska koča, bodo kranjski planinci in Jezerjani že letos začeli graditi novo planinsko kočo s 50 ležišči, ki bo postala zavetišče za planince, lovce in smučarje. Ta predel naših planin nad Češko kočo (1543 m) je namreč precej težko dostopen, zato ga bosta prav ta koča in večni sneg nad njo, kjer bo možna smuka od zgodnje pomladi do pozne jeseni, na široko odprla ljubiteljem planin.
Samo lani je naše planine, kot je bolj ali manj znano, obiskalo 966 tisoč ljudi (tisti, ki so se vpisali v knjige po kočah). Pretežna večina te armade planincev je »napadla« predvsem Julijce, zato ni čudno, da so nekateri med njimi predlagali, naj bi spričo množičnega obiska našega očaka na Malem Triglavu postavili semafor ...
Lepo obdelana pokrajina ni razvrednotenje narave, temveč prav nasprotno, so menili planinci, ko so si ogledali lokacijo na Ledinah, vendar so hkrati menili, naj bi kranjska občina čim prej poskrbela za urbanistični načrt Jezerskega ter z odlokom o kranjskem parku uvedla poseben režim za to območje, s čimer se je strinjal tudi Franc Šifkovič, predsednik IS kranjske občinske skupščine.
Razen lične visokopritlične planinske koče na Ledinah predvideva načrt ureditev 5,5 km dolge dovozne ceste z Jezerskega skozi Ravensko Podkočno, napeljavo električnega kabla in transformatorsko postajo, tisoč metrov dolgo tovorno žičnico Okrogla Goša - Češka koča, kabinsko nihalno žičnico na Ledine, sedežnico Spodnje Ravne - Zgornje Ravne ter tri prenosne vlečnice, kar bi vse skupaj veljalo okroglih enajst milijonov dinarjev.
Pobudniki, kranjski planinci, pravijo, da bodo ta denar delno zbrali s tem, da bodo prodali svoji postojanki na Šmarjetni gori in na Krvavcu, delno pa z bančnim posojilom. Za dostopno žičnico je več variant, vendar počakajmo, kako se bo ta načrt ujel z izdelanim urbanističnim programom za Jezersko.
Odpiranje Ledin z žičnico pomeni prvi skok do »premostitve« Kamniških planin in povezavo Gorenjske s Savinjsko dolino, kar pa je nekoliko dolgoročnejša zamisel, še zdaleč ne več tako utopična, kot se je zdela še lani.
Potem ko smo s helikopterjem v pičlih sedmih minutah preskočili višinsko razliko okrog tisoč metrov, kar pomeni debeli dve uri grizenja kolen v hrib, sta prišla do besede oba pilota, vsa navdušena nad svojim letečim pajkom.
»Zakaj dolge in drage žičnice?« je menil prvi. »S helikopterjem za 13 oseb, ki velja 450.000 dolarjev, bi naravnost igraje lahko vozili smučarje na visokogorske postojanke. Tak helikopter lahko nese 1,5 tone tovora. Kako primeren bi bil za oskrbovanje planinskih postojank, posebno ko vemo, da je samo lani obiskalo naše hrib »milijon planincev.«
NIKO LAPAJNE
MIRO KUNŠIČ