Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ob 70-letnici PD Kamnik

Kamniški občan: Počastitev 70-letnice ustanovitve Planinskega društva Kamnik so imeli naši planinci 20. julija 1963 s posebno Slavnostno sejo na Starem gradu.

Med številnimi predstavniki sosednjih planinskih društev in Planinske zveze Slovenije so bili tudi France Vidervol, predsednik ObLO Kamnik, Alfonz Boltar, sekretar ObK ZKJ in Vinko Dobnikar, predsednik ObO SZLJ.

Po kratkih prisilnih pozdravnih govorih in čestitkah so se planinci predvsem pomenkovali o o tem, kako bodo tudi v prihodnje uspešno vodili svoje društvo in razvijali planinsko misel med kamniškimi občani.
Ob naših čestitkah PD v Kamniku naj objavimo kratko kroniko tega društva.

Devetnajstega julija 1893. je zbral Josip Močnik taste Kamničane, ki so že tedaj radi hodili v gore in še istega leta, 10. septembra, pripravil prvi občni zbor Planinskega društva Kamnik.
Prvi odborniki so bili razen Močnika še Terpinc, Burnik in Kos.
Da bi društvo dobilo tudi gospodarske temelje, so že leta 1900 začeli zbirati denar za postavitev koče na Kamniškem sedlu. Ko je bila prva kamniška planinska postojanka komaj dograjena, ji je vihar odnesel streho in 1909. leta je moralo društvo prepustiti kočo Osrednjemu odboru PDS v Ljubljani.
Prvih 28 članov PD Kamnik je že pri ustanovitvi društva sklenilo, da bodo skrbeli razen za gospodarsko dejavnost tudi za markiranje in nadelavo poti v kamniški okolici in v gorah. Posebno veliko truda so malo pred prvo svetovno vojno vložili za nadelavo »Turistovske poti« v Kamniško Bistrico.
Kronika razvoja Planinskega društva kaže, da so bila vsa leta do druge svetovne vojne precej težavna in da društvu, zaradi izgube Kamniškega sedla, ni uspelo da bi dobilo temelje za pospeševanje množičnosti v planinski organizaciji. To kažejo tudi številke: leta 1893 je bilo 28 članov, leta 1916 - 36 članov, malo pred drugo svetovno vojno pa jih je bilo 200.
Po končani drugi svetovni vojni je v Kamniku začela delovati podružnica Planinskega društva Slovenije, Fizkulturne zveze Slovenije.
Za predsednika je bil izvoljen naš znani slikar Maks Koželj. Društvo je tedaj dobilo v upravljanje koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Prizadevni planinci pa so že 1947. leta z udarniškim delom uredili kočo na Starem gradu. V naslednjih letih sta bili temeljito obnovljeni tudi obe koči na sedlih.
Razen gospodarskih uspehov pa je društvo izredno veliko doseglo tudi na področju množičnosti. To kažejo tudi številke: leta 1946 je bilo 447 članov, lota 1952 - 830 članov, lani pa jih je bilo že blizu 1600.

Alpinizem, ki so mu temelje postavili predvojni plezalci: Kemperle, Preselj, Biško in brata Benkovič, se je v zadnjem desetletju povzpel na enako raven, kakršno imajo ostala najpomembnejša središča slovenskega alpinizma. Iz vrst najboljših alpinistov črpa svoje kadre tudi postaja GRS, ki je ena najstarejših in najbolj delovnih v Sloveniji.

Č.
 

  oktober 1963

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.