Slovenec (1931): Slovenija je za en lep planinski dom bogatejša.
Mlado Pohorje, ki se je komaj osamosvojilo, hiti sedaj z modernim časom in otvarja svoje planinske postojanke, počitniške domove, otroške kolonije, okrevališča, zdravilišča. Kdor se iz Maribora ali Hoč povzpne na vzhodne pohorske obronke in pohodi po tihih gajih in solnčnih senožetih med Bolfenkom in Mariborsko kočo, tam nekje na svetli jasi pod potjo v mirnem skritem zatišju se ti naenkrat razodene veličasten Pohorski dom, objet v svitlem pasu deviških jelk, smrek in bukev, ponosno zravnan v tem bajnem kraljestvu, razgledujoč se proti vzhodu na Dravsko, Ptujsko polje, Boč, Rogačko, Sljeme, Ivanjščico, Haloze in Slov. gori.
Ta kotiček so si mariborski mestni uslužbenci izbrali za svoj odmor sebi in drugim počitka potrebnim Dom je postavljen v višini 1030 m, je zidan v slovensko-gorenjskem slogu, visok 11 m, širok 10 m, dolg 18 m. Njegovo ponosno pročelje je obrnjeno proti vzhodu, a hrbet mu ogreva zahodno solnce, tako da je ves dan v solnčni oblasti, potisnjen pa je precej pod cesto, da je tako dobro zavarovan proti severnim vetrovom in tudi radi naravne gravitacije vode.
V pritličju je kuhinja s pritiklinami, v nji so postavljene tudi ogrevalne naprave za toplo vodo, poleg je lovska soba, opremljena z lovskimi trofejami, dalje velika svetla obednica, v kateri le objame preprosta gostoljubna domačnost, na koncu so še tri spalne sobe za goste in oskrbnika.
Iz veže vodijo komodne lesene stopnice v prvo in drugo nadstropje. Na stopniščih so stranišča (izplakovalna).
V prvem nadstropju je dolg hodnik, po katerem se v lepem redu vrsti 9 tujskih sob, od teh dve balkonski z razgledom, na razpolago je moderno opremljena kopalnica z vsemi higienskimi napravami. V drugem nadstropju je razen 9 tujskih sob (dve balkonski) tudi temnica (fotokamera) za fotoamaterje in druge shrambe. Na koncu hodnika na obeh straneh jo balkon. Balkoni služijo za zračenje, sušenje in solnčenje.
Najvažnejša in najmodernejša prednost tega Doma pa je njegov vodovod. Vsaka soba ima svoj vzidan umivalnik, v vsako sobo je napeljana topla in mrzla voda, kar je za obrat velikanska pridobitev in neizmerna dobrota. Inštalirana je tudi električna napeljava, ki bo dovršena še ta mesec in se bo Dom kmalu zagledal v električni razsvetljavi.
Sobe so z eno ali dvema ali tremi posteljami in povečini opremljene v narodnem slogu, kakor tudi zavese (delo domačih ženskih pridnih rok) so prikrojene po najrazličnejših slovenskoplaninskih vzorcih. Tako je vsa notranjščina doma priprosta, a pristna slika domačega dela s pohorskim obeležjem, sicer še ne dovršena, ki se pa bo izpopolnjevala.
Ob strani zadosti oddaljeno je gospodarsko poslopje. Okoli doma bodo sčasoma zgrajena še športna igrišča, solnčna kopališča s prhami, uravnale se bodo poti, hoste preuredile v majhen park in drugo.
Pohorska pot, ki jo gradijo iz Reke, bo šla 200 m nižje preko Petkovega sedla, od koder je do doma 20 minut.
Komu ta lepi dom? Sebi in drugim! Sebi, da sprejema svoje člane in njih tovariše; drugim, da najde tudi zanje vedno dovolj prostora in tako da nudi vsem svojo gostoljubno streho in popolno oskrbo in prehrano vse kakor v drugih planinskih kočah. Vse turistovske in športne in gospodarske korporacije ga morajo biti veseli. Tujsko-prometna zveza in ves Maribor ga mora se najprej pozdraviti.
V nedeljo 14. t. m. bo slovesno otvorjen s planinsko mašo, pozdravnimi govori in planinskim veseljem.
Slovenec, 14. junij 1931