Slovenec (1913): Osrednje društvo S. P. D. je imelo 30. aprila v restavraciji »Narodnega doma« ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor.
Otvori ga načelnik dr. Fr. Tominšek ter pozdravi došle člane, zastopnike podružnic in poročevalce časnikov. Poroča na kratko o važnejših napravah, zlasti o nakupu hotela »Zlatorog« v Bohinju. Zasluga S. P. D. je, da je ta važna postojanka ostala v slovenskih rokah. Načelnik poudarja, da je društvo moglo samo zato uspešno delovati, ker je imelo mnogo podpornikov; v prvi vrsti visoki deželni odbor, mestno občino ljubljansko, mestno hranilnico i. dr. konečno se spominja v minulem letu umrlih članov, zlasti prof. Fr. Orožna, dr. Cerka i. dr. V znak žalovanja se dvignejo zborovalci s sedežev.
Tajniško poročilo
Tajnik Josip Hauptman poroča:
Ob koncu poslovnega leta 1912 je imelo Slovensko Planinsko Društvo skupaj 3317 članov, in sicer osrednje društvo 1035, vse podružnice skupaj pa 2282 članov. V številu članov je društvo napredovalo proti prejšnjemu letu za 42 članov. Podružnic imamo sedaj 24, prejšnje leto jih je bilo 21; na novo so se ustanovile tri podružnice, in sicer na Dunaju, v Trbovljah in v Vipavi. Osrednji odbor je imel v preteklem letu 49 rednih sej, razen teh se je vršil shod delegatov dne 24. novembra, občni zbor pa 27. aprila. Prejeli in rešili smo 1367 dopisov in naznanil. Izdavali smo »Planinski Vestnik«, čegar vsebina vsestransko ugaja. List je prinesel 19 umetniških slik in 19 slik v tekstu ter mnogo panoram in zemljevidov.
Med važnejšimi turistovskimi napravami, ki jih je osrednji odbor v preteklem letu izvršil, omenimo naslednje: Kadilnikova koča na Golici se je od zunaj obila s škodljicami in tudi znotraj preuredila, tako da ima sedaj v I. nadstropju samo ločene sobice.
Vodnikova koča se je tudi obila s škodljicami in obnovila streha. V Vratih se je za Aljažev dom napravil nov vodovod, ker stari ni bil več za rabo. Poprava koče na Veliki Planini se je dokončala in izvršil vodnjak iz betona. Zasnovali smo rešilno postajo v Ljubljani. Dali smo avtorizirati tri nove vodnike: J. Klofutarja v Kranjski gori, Feliksa Zima v Mojstrani in A. Tožbarja v Trenti. Založili smo veliko množino lepih razglednic, več panoram in zemljevidnih razglednic (»Tourenkarten«). Kakor je že gospod načelnik obširneje poročal, kupili smo meseca decembra na javni dražbi hotel »Zlatorog« v Ukanci ob Bohinjskem jezeru. Gradili in popravili smo več planinskih potov — najvažnejša je pot iz Kamniškega sedla na Planjavo — markirali in z napisnimi tablami opremili mnogo potov, osobito v Triglavskem pogorju. Opravo koč smo popolnih, nekaterim kočam smo nabavili nove lekarne ali pa jih izpopolnili. Vzdržavali smo vremensko opazovalnico na Kredarici in jo popolnili z novim »Heberbarometrom«. Delovanje nekaterih podružnic smo podpirali gmotno (posebno kranjskogorsko in savinjsko podružnico), sploh pa z nasveti; sodelovanjem in posredovanjem podpirali podružnice.
Omenimo naj še, da jo bil odlikovan naš častni član, duhovni svetnik Jakob Aljaž z zlatim zaslužnim križcem s krono; povodom slavnostne izročitve se je udeležila tudi deputacija našega odbora, ki je prinesla dičnemu častnemu članu najprisrčnejše čestitke našega društva.
G. Pavel Kunaver, ki je požrtvovalno v smrtni nevarnosti rešil sedem dijakov ob znani katastrofi na Stolu, je bil na prošnjo našega društva od Nj. Veličanstva cesarja odlikovan s srebrnim križcem s krono.
To poročilo je tesno stisnjeno in daje le kratek pregled našega delovanja. — Od mnogoštevilnih darovalcev naj omenimo le nekatere: visoki deželni odbor nam je za leto 1912. Podelil 6000 K podpore, ljubljanska mestna občina 1000 K, Kreditna banka 500 K, Kmetska posojilnica 100 K in še več drugih zavodov manjše zneske.
Blagajnikovo poročilo
O blagajni je poročal Anton Šušteršič.
Dohodkov j e bilo 76.912 K 77 v., stroškov 75:493 K 28 v., prebitek znaša 2857 K 97 v. Društvo ima 114.053 kron 88 vin. premoženja in se je isto za 16.095 K 3 vin. pomnožilo. Proračun za leto 1913. izkazuje 26.818 K 3 vin. dohodkov in 70.550 kron izdatkov. Primanjkljaj 43.741 K 97 vin. se namerava pokriti s hipotečnimi posojili. Načelnik pojasni, da se kaže v proračunu zato tako velik primanjkljaj, ker se je kupil in adaptiral »Zlatorog«. Ker se ne oglasi nihče k besedi, prosi načelnik revizorja, naj se izjavita. Revizor Mejač izjavi, da sta našla s tovarišem račune v redu ter predlaga odboru absolutorij. Obvelja. Nato se vrši volitev enega namestnika, ker je bil bivši namestnik Kunaver poklican mesto Petrovčiča v odbor. Na predlog dr. Šviglja se izvoli deželni uradnik Badjura.
Slučajnosti
Prof. Pajk opozarja, da je treba kaj ukreniti za varstvo planinske flore, ker ji žuga pogin. Umestno bi bilo, da bi S. P. D. v sporazumu z muzejskim društvom vplivalo na tržno nadzorstvo, da bi osobito prodajo redkih rastlin na ljubljanskem trgu preprečilo ali vsaj omejilo. Načelnik pozdravlja ta predlog in ga da na razpravo. Ravnatelj Macher omeni, da je pred leti dal inicijativo za zakon glede prepovedi za planiko in Daphno Blagajno. Predlog se je sprejel, a se ne izvršuje. S. P. D. je storilo v tem oziru več, ker je dalo nabiti v svojih kočah pozive v tem smislu. Dr. Triller pojasni, da se v deželnem zboru zato ni nič sklenilo, ker je bil poslanec Piber proti, češ, da bo ljudstvo ogorčeno, ker ravno turisti največ planinskih cvetlic potrgajo. Govornik je istega mnenja. Treba je le pogledati turiste, ki se vračajo s planin, kako so obloženi s planikami in drugimi planinskimi cvetlicami. Treba je torej na turiste vzgojno vplivati. Kar se tiče prodajanja rož na trgu, ne more tržno nadzorstvo nič ukreniti, ker niso zdravju škodljive. Dr. Švigelj se pridružuje govornikovemu mnenju, obenem pa nasvetuje, naj se S. P. D. obrne s primerno resolucijo na deželni odbor. Prof. Pajk želi, naj bi S. P. D. skušalo dobiti kje kak primeren prostor za »planinski park«, četudi v malem obsegu. Načelnik obljubi, da bo odbor vse želje govornikov vpošteval.
Dr. Švigelj pozdravlja nakup »Zlatoroga« in izreka v imenu zborovalcev toplo zahvalo odboru, zlasti pa načelniku dr. Tominšku, blagajniku Šusteršiču in gospodarju Korenčanu, ki so imeli pri nakupu veliko dela. — Dr. Kokalj želi, da bi se kaj več storilo glede markacij, ki so tuintam jako pomanjkljive. Na mnogih kolodvorih pogreša tudi orientacijskih tabel. Dr. Triller priporoča tudi v svrho reklame plakate s slikami društvenih koč in s kratkim opisom. Načelnik izjavi, da bo odbor v tem oziru vse potrebno ukrenil. Nato zaključi občni zbor, ker se nihče več ne prijavi k besedi.
Slovenec, 2. maj 1913