Jutro (1922): Včeraj se je vršil v salonu restavracije »Pri Levu« redni občni zbor SPD. Navzočih je bilo okoli 200 članov.
Dolgoletni zaslužni predsednik g. dr. Tominšek je otvoril občni zbor s kratkim nagovorom, v katerem je opozarjal, da se je sklical občni zbor koncem leta samo zato, ker je bilo treba določiti članarino za bodoče leto, dočim se sicer občni zbori vrše redno šele marca ali aprila. Zato so bile na občni zbor povabljene tudi vse podružnice, čeprav osrednji odbor ni mogel zaključiti vseh računov. Zastopane so bile sledeče podružnice: litijska po g. Ferdu Tomazinu, mariborska po nadsvetniku Gloserju in kranjska po g. Pučniku in nadsvetniku Pernušu, ki jih je predsednik prisrčno pozdravil. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek za tujski promet, je zastopal kot referent g. Rudolf Badiura. Občni zbor sta pozdravila tudi odposlanec Ferialnega Saveza, ki se je zahvalil društvu za pripomoč, ki so jo dobivali člani Saveza pri posetih koč in za prepustitev Kocbekove koče in pastirske koče poleg Zlatoroga za zavetišče dijakov in pa g. Tominc kot odposlanec turistovskega kluba »Skala«.
Tajniško poročilo je podal g. Sila. Poročilo priča o marljivem delovanju društva in se spominja tudi nesrečnih žrtev naših planin. Zborovalci so se v znak sožalja dvignili s sedežev. Blagajnik g. Jeretina je naglašal, da je imelo društvo leta 1921 znaten pribitek. Žalibog pa ni bilo mogoče sestaviti točne bilance za poslovno leto in bo ista predložena izrednemu občnemu zboru ali pa objavljena v društvenemu glasilu. Na predlog rač. pregled. je bil dan blagajniku absolutorij.
Sledila je volitev enega odbornika in tujega namestnika in sta bila izvoljena dr. Brence in profesor Ravnik.
Članarina je bila vsled velikih izdatkov društva določena na 12 Din, vpisnina na 3 Din, ustanovnina 200 Din in prispevek podružnicam na 2 Din. Predsednik g. dr. Tominšek je pri tej priliki opozarjal, da se je osrednji odbor vedno oziral na prijavljene izlete večjih skupin, posebno dijakov in mladine in dovoljeval v takih slučajih znatno znižanje prenočnine v planinskih kočah.
Pri slučajnostih se je naglašalo, da društveno glasilo »Planinski vestnik« tako po vsebini, kakor tudi po obliki zaostaja za predvojnimi leti, nakar je predsednik pojasnil, da bo društvo kljub mnogobrojnim težkočam pričelo prinašati v svojem glasilu zopet planinske slike kot umetniške priloge, v kolikor bodo dopuščale t gmotna sredstva.
Koncem občnega zbora je prišlo do malega incidenta. G. Rasto Pustoslemšek
je zahteval namreč natančno pojasnilo o smrtni nesreči češkega abiturienta Emanuela Kusy v Triglavskem pogorju, češ da je zadeva še nejasna in da oskrbnik Aljaževega doma v tem slučaju morda vendarle ni v polni meri izvršil svoje dolžnosti. Predsednik dr. Tominšek je na to pripomnil, da se je o tej nesreči že veliko preveč pisalo po listih in opozarjal na izčrpno poročilo v »Planinskem vestniku«, iz katerega je natančno razvidno, da oskrbnika in njegove žene ne zadene niti najmanjša krivda, ker je preiskava dognala, da sploh nista mogla nuditi uspešne pomoči, ki je bila vrh tega tudi izključena. Po njegovem mnenju zato te nesreče ne bi bilo treba zopet spravljati na občni zbor, ker je tudi zapisnik vsakemu na vpogled v društveni pisarni.
G. Pustoslemšek je kljub temu vztrajal pri svoji zahtevi, da poroča odbor na občnem zboru o nesrečah in je naglašal, da je oskrbnik Aljaževega doma, ko
ga je on zasliševal priznal, da zato ni šel po pomoč, ker je imel preveč turistov.
Pomoč pa bi se lahko dobila, ker je bil takrat v Turkovi pastirski koči sam Turk in še en izkušen vodnik.
Predsednik dr. Tominšek je nato protestiral proti temu, da se take stvari v časopisju razpravljajo brez prave informacije, ne da bi se poprej poiskalo merodajnih podatkov pri društvu. Podal je še enkrat podrobno poročilo o nesreči in rezultat preiskave in pripomnil, da je iz nastopa g. Pustoslemška mogoče sklepati, da se namerava delati očitke napram ustroju SPD, da bi pri nesrečah ne storil svoje dolžnosti, čeprav se naglaša, da odbora ne zadene v tem slučaju nobena krivda. Končno prosi navzoče člane, naj bodo pri pohajanju planin sami previdni in naj poučujejo mladino, da se preprečijo slučaji nesreč, ki so se sedal pričeli dogajati.
Občni zbor je vzel izjavo predsednika na znanje, le g. Pustoslemšek še vedno ni bil zadovoljen.
Pri slučajnostih se je razpravljalo tudi o ustanovitvi stalnega reševalnega kadra, o izdatnejši nabavi lečil in o potrebi vzdrževanja nočnega miru v kočah. S tem je bila razprava končana in je predsednik zaključil občni zbor s pozivom, da bi bil tudi prihodnji izredni občni zbor pokazal tako živahno zanimanje za delovanje društva, kakor današnji redni občni zbor.
Jutro, 31. december 1922