Cipra: »Prelaz pripoveduje: o pomenih naravne in kulturne dediščine
gorskih prelazov in dolin, spremembah v gorski pokrajini in izzivih sedanjosti na primeru Vršiča«
Med 8. in 11. avgustom 2019 se bo v Alpah spet iskrilo – od ognja, ustvarjalnosti in idej!
Z letošnjim Ognjem v Alpah se bomo dotaknili različnih pomenov gorskih prelazov, vplivov na gorske pokrajine in opozorili na zgodovinske in družbene spremembe v teh prostorih. V treh dneh se bomo iz Kranjske Gore po stranskih, a toliko zanimivejših poteh povzpeli na Vršič. Z mladimi iz projekta »LivingLabs« bomo razpravljali o divjem petelinu in načrtovani izgradnji žičnice, raziskovali naravno in kulturno dediščino Vršiča, razmišljali o rešitvah v smeri trajnostne mobilnosti ter sledili navdihu narave z ustvarjanjem podob alpske pokrajine.
Udeležencem bomo predali sporočilo o pomembnosti pokrajine, okolja in narave, njihovih pomenih ter o trajnostnem delovanju.
Pokrajino težko mislimo ločeno od človeka in njegovih vplivov, slednje pa brez zavedanja o številnih pomenih določenega območja tudi težko ovrednotimo ali načrtujemo. Zato želimo med različnimi deležniki v prostoru spodbuditi argumentiran dialog o nadaljnjem razvoju in upravljanju alpske pokrajine. Slovenijo k varstvu in trajnostnemu razvoju alpskega prostora ter zaščiti gospodarskih in kulturnih interesov lokalnega prebivalstva meddrugim zavezuje tudi Alpska konvencija.
Vabilo_okrogla miza: Nihalka na Vitranc in divji petelin - soobstoj?
Zakaj na Vršič?
Gorski prelaz Vršič je z 1611 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz v Julijskih Alpah in v Sloveniji. Cesta, ki s petdesetimi serpentinami povezuje Gorenjsko in Primorsko, skriva vrsto zgodovinskih, naravnih in kulturnih skrivnosti. Visokogorska cesta pelje od Kranjske Gore mimo jezera Jasna, Mihovega doma, Koče na Gozdu, Erjavčeve koče do Tičarjevega planinskega doma na Vršiču in se nato spusti na trentarsko stran.
Alpski gorski prelazi so iz prometnega vidika zelo obremenjeni. Razgrete kolone pločevine najbolj kazijo idilično podobo Alp s hrupom in onesnaževanjem okolja v poletnem času, ko so obremenitve najvišje. Tudi prelaz Vršič ni izjema, saj ga vsak dan povprečno prečka več kot 400 motornih vozil (PLDP, 2017). Čez gorske prelaze pa so v zgodovini skupaj z ljudmi potovale tudi njihove zgodbe in kultura.
Preko zelenih pristopov si je potrebno prizadevati za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ohranitev habitatov in biodiverzitete ter pospeševati lokalni razvoj podeželja. Z usmerjanjem obiska na najbolj občutljivih in ranljivih točkah k tem ciljem pripomore tudi Triglavski narodni park s projektom »SMER TNP«.
Prijave in ostale informacije:
Prijave preko spletnega obrazca do 1. 8. 2019
Število prostih mest je omejeno (20), prednost imajo osebe mlajše od 30 let. CIPRA Slovenija krije stroške prevoza iz Ljubljane (redna avtobusna linija), dveh nočitev (CŠOD Kranjska Gora in Erjavčeva koča) in prehrane.
