Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Orodno plezanje

Dry tooling, tulanje, orodjarjenje, suho orodjarjenje, kavljanje, zatikanje, plezanje z orodjem …

V januarskem Planinskem vestniku smo v rubriki Tema meseca pisali o plezanju s cepini in derezami v kopni skali ali umetni steni. Po dvajsetih letih še vedno nimamo ustreznega slovenskega izraza za tovrstno plezanje, zato smo za pomoč prosili terminološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, SAZU. Del odgovora je bil objavljen v januarski številki Planinskega vestnika, v celoti pa ga objavljamo tukaj.

Uredniški odbor Planinskega vestnika
(pripravila Marta Krejan Čokl)

Dry tooling, tulanje, orodjarjenje, suho orodjarjenje, kavljanje, zatikanje, plezanje z orodjem … Ne glede na to, kateri izraz ali besedno zvezo boste vpisali v spletni iskalnik, boste dobili enake ali podobne predloge strani, ki vas bodo usmerili nekam, kjer bo tekla beseda o plezanju z derezami in cepini po pretežno ali v celoti kopnem svetu.


Plezanje v mešanem terenu, Panta Rei, Ovčja vas. Plezata Enrico Mosetti in Tine Cuder. Foto: Tina Korinšek

OPIS TERMINOLOŠKEGA PROBLEMA

Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin dry tooling, ki označuje plezalno disciplino, pri kateri se v suhi skali ali umetni steni pleza s pomočjo lednega plezalnega orodja. V preteklosti je bilo že več poskusov slovenjenja omenjenega termina, tako da se v rabi pojavlja več različnih izrazov, npr. orodjarjenje, suho orodjarjenje, zatikanje, plezanje z orodjem, tulanje. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?


Orodni plezalci v plezališču. Foto: Miha Habjan

MNENJE TERMINOLOŠKE SEKCIJE

Med ustrezniki, ki jih navajate v vprašanju, jih je več jezikovnosistemsko popolnoma sprejemljivih in po našem mnenju tudi dovolj natančno označujejo obravnavani pojem, a je vsem skupno, da se v stroki ni nobeden prav zares uveljavil, kar kaže na dejstvo, da glede tega vprašanja stroka še ni dosegla terminološkega dogovora, ki pa je ključen za uspešno strokovno komunikacijo. Na nedorečenost oz. nejasnost kaže tudi dejstvo, da se ob naštetih slovenskih terminih v besedilih pogosto navaja še citatna oblika angleškega termina v narekovajih ali oklepajih, kar je sicer pogosta praksa v začetni fazi uvajanja slovenskega termina v stroko, ki se pa običajno s časom umakne, tako da se postopno navaja le še slovenski termin.

Poleg v vprašanju omenjenih terminoloških kandidatov smo našli še termin kavljanje, ki ga Planinski terminološki slovar (2002) definira kot 'napredovanje v zelo strmem ali navpičnem ledu, skali s pomočjo cepina in bavtice ali dveh cepinov, ki ju plezalec izmenično zabija v led ali zatika v razčlembe v skali, opirajoč se na sprednje zobe derez'. Zanimivo je, da se tudi ta termin v stroki ni uveljavil. V obravnavanem primeru pa je vprašanje tudi to, če bi to sploh lahko bil ustrezen termin, saj se je pojem v zadnjih letih očitno hitro spreminjal. Glede na definicijo iz slovarja je šlo nekoč za plezanje po ledu in skali, medtem ko je to danes plezalna disciplina, pri kateri se pleza izključno po suhi skali ali celo umetni steni in v kateri se tudi tekmuje.

Ker se zdi, da vsakega izmed naštetih terminoloških kandidatov del stroke zavrača, predlagamo, da se poišče drugo poimenovanje, ki bo sprejemljivo vsaj za večji del strokovne javnosti. Za termin je pomembno, da se ustali in lahko potem nedvoumno označuje pojem.

V nam dostopnem gradivu smo našli še dva poskusa poimenovanja omenjenega pojma, in sicer suho ledno plezanje in orodno plezanje. Prva možnost bi po našem mnenju lahko bila zavajajoča, saj bi lahko povzročila napačno sklepanje, da gre za vrsto lednega plezanja, čeprav gre v resnici za plezanje, ki nima neposredne povezave z ledom in gre v bistvu le za uporabo enakih ali podobnih delov opreme.
Termin orodno plezanje je po našem mnenju ustreznejša možnost, saj dovolj natančno označuje obravnavani pojem, kar omogoča nedvoumno uvrstitev pojma v pojmovno skupino in tudi razlikovanje med različnimi plezalnimi disciplinami znotraj nje, npr. ledno plezanje, kombinirano plezanje, sklano plezanje, balvansko plezanje … Poleg tega je termin tudi jezikovnosistemsko ustrezen, saj gre za levoprilastkovno zvezo, ki je tipična oblika večbesednih terminov v slovenščini.

Za angleški termin dry tooling vam torej svetujemo slovenski termin orodno plezanje, ki bi se po našem mnenju ob terminološkem dogovoru lahko ustalil v stroki, tako da bi se raba poenotila in da bi se postopoma izognili potrebi po dodajanju angleškega termina v oklepajih ali narekovajih.

Janez Svoljšak na svetovnem prvenstvu 2017
Foto: Monica Dalmasso/UIAA

Treniranje na notranji steni na Hrvaškem.
Foto: Ivana Mijić

Janez Svoljšak v smeri Saphira (M15-), Kolorado, ki trenutno velja za najzahtevnejši mešani vzpon v Ameriki. Januar 2017. Foto: Sara Jaklič

Maja Šuštar z orodji v previsni steni. 
Foto: Miha Habjan

Evropsko prvenstvo, Domžale 2017.
Foto: Urban Urbanc

Marko Mavhar v Peščenem razu.
Foto: Marko Volk

Trening – brez derez.
Foto Ambrož Terčič

Orodno plezanje je primerno za otroke, starejše od 14 let. Aljaž Čokl na domžalski steni.
Foto: Marta Krejan Čokl

V mešanem terenu
Foto: Nace Gregorinčič

Ledenka, VIII+, 550 m
Foto: Andrej Jež

V orodnem plezališču
Foto: Urban Urbanc

 

Kategorije:
Novosti ALP PLE SLO Vse objave

4 komentarjev na članku "Orodno plezanje"

Bojan Leskošek,

"Za angleški termin dry tooling vam torej svetujemo slovenski termin orodno plezanje"

Orodno p. se mi ne zdi neustrezen prevod za dry-tooling, saj izpušča bistven del -- dry. Orodno plezanje po logiki ne more pomeniti drugega kot (kakršnokoli!) plezanje z orodji (cepini in lednimi kladivi--bajlami), z orodji pa se pleza tako v kopni skali, kot v ledu in kombinirano skala-led. Torej rabimo za te različne "podlage" orodnega plezanja različne izraze, ki jim je orodno plezanje samo nadrejen izraz. Za plezanje z orodji v ledu že imamo splošno ustaljen izraz ledno plezanje (kjer se skoraj izključno pleza z orodji), za kombinirano (mešano, miks -- gl. spodaj) pa se tudi ve, da pomeni kombinacijo lednega in skalnega plezanja. Torej manjka še izraz za "orodno plezanje v skali" oz. "skalno orodno plezanje", ki je zvrst skalnega(!) plezanja.

Možnost, ki se ponuja kar sama, je uporaba izvirnega angleškega izraza dry-tooling, kot so to naredili v večini (meni znanih) tujih jezikov (gl. wiki). Slovenci se po moje glede na druge narode (pre)pogosto trudimo z izumljanjem svojih slovenskih izrazov, cena, ki jo plačujemo za to, pa je nerazumljivost in kot v tem primeru več neustaljenih izrazov, ki se mi zdijo sicer bolj ali manj ustrezni (suho orodjarjenje, kavljanje, zatikanje ...).

Druga možnost pa je uporaba 'slovenjene' oblike drajtulanje oz. kratko tulanje. Ta je morda še boljša, saj lahko iz nje izvedemo različne oblike besed, kot (draj)tulati, (draj)tular, (draj)tularski ... Hkrati pa se mi zdi, da je med 'tulaši' tudi najbolj ustaljena in razumljiva.

Pa še tole: ločeval bi izraza kombinirano in mešano (mix, miks) plezanje. Prvo po moje v ustaljeni rabi pomeni kombinacijo lednega in 'klasičnega' skalnega plezanja, kjer se v skali pleza brez(!) orodij. Tipično gre za dolge ('alpske') smeri, kjer nekatere raztežaje plezamo ledno (s cepini in derezami), nekatere pa v skali z 'golimi' rokami. Miks (mešano) pa je v celoti orodno plezanje, kjer gre za kombinacijo lednega in orodnega(!) skalnega plezanja, tipično v kratkih (enoraztežajnih) smereh, kjer pogosto nimamo možnosti, da bi med plezanjem nadevali in snemali dereze.


Igor Pavlič,

Pa saj je že uporaba derez in kakršnegakoli cepina en sam "tooling", le da gre za "wet application". Je pa zanimivo, da recimo derez nikoli v zgodovini niso problematizirali kot pripomoček za napredovanje z umetnimi sredstvi. Podobno je še s čim. na velikih višinah je zdaj dodatni kisik pripomoček, vreden prezira, kuhalnik pa nepogrešljiv, čeprav vsi vemo, da poleg kisika človek potrebuje tudi tekočino, t.j. vodo in elektrolite v primerni obliki. Kaj naj v prihodnosti pričakujemo dosežke, kjer bo navedeno "brez kuhalnika" recimo?


Igor Pavlič,

Moje mnenje je, da so pomagala na nogah primerna, na zgornjih udih pa ne. Razen seveda rokavic.


Dušan Škodič,

Tudi uporaba derez in cepinov je bila pred stoletjem marsikje problematizirana, tako pri nas kot v tujini. Do menjave generacij v SPD, je bila "visoka turistika", ki se je posluževala pomagal bolj ko ne sopomenka za samomorilstvo.

O pomislekih glede opreme je pisala tudi najstarejša gorniška revija na svetu, Alpine Journal. Njen urednik Edward Strutt je bil izkušen gornik z vrsto zimskih vzponov (z vodnikom), hkrati pa izrazit tradicionalist. Vračanje nemških in avstrijskih alpinistov v njihovi dirki za Eigerjevo steno smrti, je označil kot popolno norost, hkrati pa je bil javen zagovornik prepričanja, da so dereze in drugi pripomočki navadno goljufanje.

Vendar to je zgodovina, razprave so se nehale že zdavnaj, razvoj je šel dalje.

Tu in sedaj imamo problem, kako bomo ta šport/dejavnost poimenovali.

Zaželena so mnenja na to vprašanje ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.