Planinski vestnik - Franc Ekar:
...
PARTIZANSKA KURIRSKA POT
Ni še dolgo od tega, ko smo lahko zasledili v dnevnem časopisju, radiu in televizije o novi gorski poti »Partizanski kurirski poti,« dolgi približno 550 km, z najvišjo točko, 2863 m, vrh Triglava.
To pomembno nalogo si je nadelo in jo izpeljalo Planinsko društvo Kranj s sodelovanjem kamniških, radovljiških planincev ter žirovniških in jeseniških tabornikov.
V soboto, 17. junija 1961 se je odpravila 17 članska skupina mladih planincev in tabornikov pod vodstvom prvoborca tov. Andreja Brovča na to veličastno pot z zavestjo, da hočejo obuditi spomine iz NOB, obiskati še danes žive spomenike, ki jasno govore o grozodejstvih okupatorja ter počastiti 20-letnico vstaje našega naroda.
Pot se je pričela v Kranju, od koder smo se odpeljali proti Kamniku, kjer so nas pred PD Kamnik pozdravili predstavniki PD in predstavniki drugih organizacij ter nam zaželeli srečno pot. Od tod smo se peljali do Smrečja v Orni, kjer je bila naša izhodiščna točka.
Pot se končno prične in že po nekaj minutah hoje lahko spoznamo strmo gorsko stezo proti Veliki planini. Tukaj pridemo tudi do prve spominske plošče, ki spominja na peto državno konferenco SKOJ-a na katetri je bil navzoč narodni heroj Ivo-Lola Ribar. Od tod nas lepa steza popelje mimo Konjščice in Dola, po južnem pobočju Rzenika čez Konja, kjer se srečamo s ploščo namenjeno partizanu — gorniku. Spuščamo se proti Presedljaju in nato še nekoliko navzgor do planinske koče na Korošici. Koča je bila, žal še zaprta. Ker nas nekoliko lovi že noč, nam ne preostane drugega, kot da se podamo proti Kamniškemu sedlu.
Na pobočju Brane pridemo tudi do prvih snežnih težav, saj moramo uporabiti cepine in vrvi. Spustimo se na Male Pode in čez Sleme na Velike Pode mimo Cojzove koče na Kokrskem sedlu preko Grebena in Dolgih njiv na Krvavec.
Pred nami je dan, ko bomo šli mimo zelo važnih spomenikov. Že pod žičnico se srečamo s spomenikom, saj je na tem kraju padlo 31 partizanov II. grupe dolenjskih in štajerskih odredov. Ne hodimo še uro, ko pridemo v partizansko vas Kokro, k spomeniku, ki stoji na pogorišču, kjer je bilo ustreljeno večje število talcev in partizanov. Na veliko presenečenje nas tukaj obiščejo člani PD Kranj, med njimi predsednik Franjo Klojčnik, in člani ostalih organizacij ter nam pripravijo dobro zakusko. V najhujši vročini nadaljujemo pot proti Čemšeniku, Zaplati in na Kališe, kjer je bil ustanovljen Kokrski odred.
Sto kilometrov je za nami in naša pot se nadaljuje mimo plošče v vznožju Storžiča, čez vrh Storžiča, po Grebenu navzdol na Polane — nekdanje zbirališče prvih partizanov in od tod ne daleč do doma pod Storžičem, kjer je bila prelita kri prvih petnajstih partizanov. Pot pa nas pelje čez Javorje v Jelendol in od tod proti Kofcam, ki so tudi dobro znane iz NOB.
Z veseljem začnemo pot proti Podljubelju in gremo ob spomeniku, ki spominja na kurirske zveze med Jugoslavijo in Avstrijo. Od tod zopet navzgor do planine Preval in nato v Drago znano iz NOB, v kateri je bilo prelite toliko slovenske krvi, saj o tem še danes zgovorno pričajo množični grobovi. Gremo mimo ruševin gradu Kamna skozi Begunje in dolino Završnice, kjer sta dva spomenika. Prvi je namenjen osmim padlim borcem, drugi pa je spomin na sekretarja CK SKOJ-a Dragoljuba Milovanoviča.
Gremo dalje po slovenski planinski transverzalni poti do Valvazorjevega doma, kjer so nas čakali zastopniki jeseniškega PD in ostalih organizacij, mimo koče na Pristavi in znanih smučišč na Črnem vrhu in se spustimo na Planino pod Golico, kjer sta dva pomembna spomenika.
Naslednji cilj nam je znani spomenik na Hrušici, ki stoji ob glavni cesti. Tukaj zavijemo po cesti proti Jesenicam in od tam na Mežaklo z vrha navzdol v Ravne. Tukaj nas čaka zopet veliko presenečenje, saj so nas pričakali tov. Boris Ziherl, dr. Miha Potočnik, jeseniški zastopniki ter naši kranjski spremljevalci.
To jutro se poslovimo od Karavank in prestopimo skozi Radovno v dolino Krme v drugo gorsko območje — v Julijce. Gremo tik pod mogočnimi Draškimi vrhovi mimo doma Planike in po novi gorjanski poti na Triglav.
Nadaljnja pot nas popelje okoli Tosca do Prevala, čez Jezerca, skozi Rudno polje, Pokljuko, Goreljek, Bohinjsko Bistrico, od tod pa mimo Mencingerjeve koče na Primorsko. Naša prva točka je bila Črna prst, kjer se zopet združimo s slovensko planinsko transverzalo, po kateri gremo do bolnišnice Franje.
Ko se zopet odpravimo na pot proti Poreznu, nas proti vrhu ujame nevihta. To je bil prvi dan z dežjem na 550 km dolgi poti. Na vrhu Porezna je eden najlepših slovenskih spomenikov, namenjen padlim primorskim partizanom. Z vrha Porezna se spuščamo navzdol proti bolnišnici Franji, od tukaj pa na Črni vrh, na vrh Blegoša, v Zali log mimo Prtovča na Ratitovec, skozi Jelovico mimo Upniške in Mošenske planine. Tu je spomenik narodnemu heroju Gregorčiču. V dobrih dveh urah pridemo do partizanske vasice Dražgoše, iz Dražgoš pa mirno češnjevih drevoredov pod Bičkovo sikalo proti Mohorju, proti Selcam v škofjeloško gorovje skozi Rovte in Prevalje na Stari vrh, od tod pa v partizansko kurirsko vasico Delnice, kjer je spomenik padlim kurirjem področja G-5.
Gremo mimo spomenika in pridemo na cesto, ob kateri je postavljen spomenik narodni herojki Danijeli Kumer. Še nekaj kilometrov po cesti, nato zavijemo proti koči na Lubniku, kjer prespimo zadnjo noč. Z Lubnika gremo po grebenski poti v dolino do ruševin nekdanje žage, na katerih je spomenik padlim in zgorelim partizanom-tehnikom. Pred nami so zadnja kilometri poti Čez Križno goro, mimo hiše, ki je dala pet borcev partizanov, ki so vsi padli. Nazadnje počastimo še kraj, kjer je padel narodni heroj Stane Žagar.
Po petnajstih dneh prispemo v Kranj, kjer nas sprejmejo predsednik PD Kranj Franjo Klojčnik, pobudnik tega pohoda, in ostali sodelavci PD ter predstavniki političnih organizacij.
Pogoji za dosego častnega planinskega znaka za prehojenih 550 km so podobni kot pri slovenski planinski transverzali. Je okoli 50 kontrolnih žigov, s katerimi planinec dokaže, da je to pot prehodil.
Franc Ekar