Pavel je odraščal v kraju Božica na jugoslovansko-bolgarski meji, kjer je družina živela do leta 1951, ko so se priselili na Jesenice. »Z odličnim uspehom sem končal bolgarsko osnovno šolo, male mature pa mi ni bilo treba delati,« doda in ob tem poudari, da se je potem družina naglo vrnila domov. Na Hrušico, kjer je Pavlov stari oče, Franc Črnologar, imel svojo hišo. »Stari oče je padel skozi luknjo, ko je hranil konja,« se spominja. Vse se zgodi z razlogom! Pavel je najprej v Sloveniji naredil malo maturo, potem pa se vpisal v metalurško šolo ter se izučil za strugarja. »Pri stari mami na Hrušici je stanoval Alojz Korez iz Slovenske Bistrice. Bil je zelo dober planinec, alpinist malce slabši, ker je imel zaradi delovne nesreče na desni roki samo palec in še del prsta, da je lahko svinčnik držal,« nadaljuje Dimitrov, ki ga je prav omenjeni gospod navdušil za gore, tudi na Triglav ga je peljal.
Med letoma 1953 in 1964 se je Pavel izobraževal in šolal: najprej je leta 1953 postal pripravnik in čez dve leti član AO pri Planinskem društvu Jesenice. Dve leti pozneje je postal tudi član Gorske reševalne službe Jesenice in leta 1964 opravil izpit za gorskega vodnika.
»Veliko sem hodil v gore, plezal sem. Očitno pa je bilo, da sem bil nadarjen. Zato sem ponosen, da sem bil dobrih deset let pozneje že izbran v himalajsko odpravo,« se ozre v leto 1965, ko je že postal član odprave JAHO II, ki je bila druga jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo.
Dve leti pozneje je bil Dimitrov član odprave na Pik Lenin (7134 m).
Nadalje velja omeniti, da je bil med letoma 1979 in 1983 tudi načelnik Gorske reševalne službe, med letoma 1983 in 1993 je bil predsednik Planinskega društva Jesenice, kjer se je izkazal kot dober gospodar in skrbnik.
V svoji bogati karieri je prejel številna priznanja, nagrajen je bil z zlatim znakom Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije ter častnim znakom Gorske reševalne službe.
Pogreb Pavla Dimitrova bo v torek, 21. marca, ob 13. uri na pokopališču na Breznici