Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti 09.10.1975

Večer, planinci, alpinisri - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti-Zavrh; Več strokovnih delavcev - Inko Bajde: Korošci v Dolomitih; V plezalnem vrtcu Pohorja; Vedno se najde kakšna možnost  - Obvestila: Izleti, Koče zapirajo

Več strokovnih delavcev


NA LETOŠNJIH IZOBRAŽEVALNIH AKCIJAH MLADINSKE KOMISIJE PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE SE JE ŠOLALO VEČ KOT STO MLADINSKIH
VODNIKOV IN MENTORJEV


Tudi v letošnjem letu so se zvrstili štirje tečaji za strokovno izpopolnjevanje planinskih delavcev. Mladinska komisija pri PZS je priredila tri letne tečaje za nove mladniske vodnike (dva v Vratih in enega na Peci) ter tečaj za mentorja mladih planinskih delavcev (prav tako v Vratih).
Na tečajih za mladinske vodnike so mladi planinci pridobili veliko znanja iz zgodovine planinstva in poznavanja gorstev, o nevarnostih v gorah in o vremenoslovju, pridobili pa so si tudi številne praktične veščine, ki jih potrebujejo za varno vodstvo v gorah.
Na tečajih so se usposabljali za mladinske vodnike mladi planinci najrazličnejših poklicev. Njihova poprečna starost je bila 19 in pol leta, s tem da so imeli najmlajši udeleženci 17 let. kar je spodnja meja za udeležbo na tečaju. Med tečajniki jih je bilo veliko, ki so končali planinsko šolo ali pa sodelovali v akciji Pionir-planinec. Bilo pa je tudi nekaj tečajnikov, ki jim je bil šele tečaj prvo resnejše srečanje z gorami.To pomanjkljivost bodo morala planinska društva v prihodnje odpraviti, udeležencem tečajev pa pravočasno oskrbeti tudi ustrezno literaturo. Tako bo na tečajih preostalo več časa za nazornejši pouk, več časa pa bo tudi za praktično delo in planinske ture.
Stem ko je bil namen tečajev za mladinske vodnike vzgojiti nove mlade planinske delavce, ki bodo - seveda ob pomoči izkušenih starejših tovarišev - varno vodili svoje vrstnike v gore, je bil namen tečaja za mentorje usposobiti starejše planince za uspešno širjenje planinske ideje med mladino.
Predavatelji na vseh tečajih so bili znani planinski strokovnjaki pa tudi strokovnjaki s področja medicine. Dve tretjini stroškov za udeležbo planincev na tečajih za mladinske vodnike so prispevali udeleženci sami ali njihova planinska društva, medtem ko je eno tretjino stroškov plačala mladinska komisija pri PZS. Stroške za tečaj metorjev pa je v celoti plačala mladinska komisija.
Tako je 50 naših planinskih društev letos pridobilo novih 114 mladinskih vodnikov, v 12 društvih pa se je kader obogatil za 21 mentorjev planinske vzgoje.

M. CILENŠEK

Korošci v Dolomitih
Od 27. septembra do 1. oktobra so pod Tremi Cinami taborili koroški alpinisti Milan Kolar, Filip Vačun (alpinistična sekcija Mežica) in Viktor Povsod (AO Črna), ki je prišel dva dni kasneje. Lepo vreme jim je omogočilo, da so opravili nekaj vzponov. Kolar in Vačun sta preplezala varianto na "normalo" v južni steni Velike Cine, ocenjeno s IV, ter opravila še vzpon na Malo Cino. Po prihodu tretjega udeleženca na mini tabor pa so splezali še Dibonov raz v Veliki Cini (IV) in pristopili na zahodno Cino.

I.B.

V plezalnem vrtcu Pohorja


DEŽURNA REŠEVALNA SLUŽBA TUDI NA SMUČIŠČIH PRI AREHU


V skladu s svojim programom je tudi letos gorska reševalna postaja Maribor Organizirala pokazovalne vaje reševanja iz stene s pomočjo improviziranih sredstev. Vaje so potekale v plezalnem vrtcu pod Mariborsko kočo, izvedli pa so jih 28. septembra. Organizirajo jih vsako leto, namenjene pa so predvsem planincem in alpinistom, ki morajo v sklopu svojega izobraževanja obvladati tudi osnove reševanja iz stene. Spričo hitrega razmaha planinstva v naši državi po vojni postaja izobraževanje na tem področju izredno pomembno. Le na tak način bomo preprečili ali vsaj omilili številne gorske nesreče, ki posebno letos pestijo našo planinsko organizacijo.
Gorska reševalna skužba Maribor se že pripravlja na zimsko sezono. Poleg obsežnih smučišč na Pohorju, kjer reševalci dežurajo, so v svoj spisek dodali še eno smučišče - in sicer Areh. Če k temu pridamo še pogoste reševalne akcije in vaje, je potreba po številčno močnejši organizaciiji povsem utemeljena. Te dni je mariborska postaja razposlala razpise za sprejem več smučarskih sodelavcev in alpinistov v članstvo. Pot do člana gorske reševalne postaje pa je zelo dolga. Potrebno je veliko znanja, še več pa izkušenj. Humana organizacija, kot je, za svoje delo ni plačana, zato je tudi odziv kaj klavrn. Vprašujejo se, ali smo morda res že vsi navajeni prejemati plačilo za vsako delo, ne glede na to, kakšno je.
In še nekaj. Skalce pod Mariborsko kočo pri slapu Šumu in Peskove skalce pod nekdanjo malo žičnico na Pohorju sta edina primerna prostora za trening alpinistov. Zadnja vaja GRS Maribor je pokazala, da je zanimanje za take akcije precejšnje, toda poti, ki vodijo do obeh plezalnih vrtcev, niso nadelane niti ustrezno markirane, zato je temu primeren tudi slab obisk.
Mariborski alpinisti in reševalci so se odločili, da bodo očistili okolico plezalnih vrtcev, poti pa opremili s smerokazi.

Inko Bajde

Vedno se najde kakšna možnost
Če dobro sledimo alpinističnim dogajanjem nad Klemenčo jamo ter v stenah Ojstrice, Škarij in Rjavčkega vrha, lahko ugotovimo, da je bilo v zadnjih letih na tem območju preplezanih veliko novih smeri.
Tako je tudi tamovska v Škarjah dobila tokrat poleg številnih ponovitev v zadnjem času svojo varianto. V soboto sta jo preplezala Ivan Cverlin in Miran Darkuš, oba iz AO TAM. V zadnji tretjini smeri poteka varianta nekoliko bolj direktno - skozi žleb, njena ocena pa se giblje v mejah pete težavnostne stopnje.
Čeprav je postojanka na Klemenči jami pod Ojstrico uradno že zaprta, so obljubili, da bo ob lepem vremenu ob sobotah in nedeljah še vedno oskrbovana. Zato ni čudno, če je imela stena Ojstrice veliko obiskovalcev. Poleg tamovih alpinistov so v Ojstrici plezali tudi Celjani - desno smer in Cic-Veninškovo medtem ko so Kozjačani iz Maribora opravili štiri vzpone po nemški smeri. Vreme sicer ni nagajalo s padavinami, bilo pa je precej megleno in hladno.

I. B.
 




 

 



 

  09.10.1975

Zavrh
Sredi idiličnih Slovenskih goric e manjši kraj Zavrh, razmeščen po grebenih in pobočjih nad Voličino. Na njegovi najvišji vzpetini - na višini 358 metrov je pred dvanajstimi leti prizadevno turistično društvo Voličina zgradilo 20 metrov visok razgledni stolp ter ga imenovalo Maistrov stolp. Prav s tega mesta je namreč v letih po prvi svetovni vojni pesnik in general Rudolf Maister-Vojanov, osvoboditelj Dravske doline, Maribora in Slovenskih goric, sicer pa doma iz Kamnika, občudoval lepoto goric ter zložil več domoljubnih in ljubezenskih pesmi, med njimi tisto znano Završki fantje.
Zares, s tega mesta se ponuja eden najlepših razgledov na ta čudoviti vinorodni predel Slovenije. Z vrha stolpa se obiskovalcu pred očmi kar nizajo kraji - drug lepši od drugega: Voličina, Lormanje, šetarova, Lenart, Gradišče, Cerkvenjak, Osek ..., ki se vrste v dolini  "glavne" reke Slovenskih goric - Pesnice - in v goricah nad njo. Obiskovalčevo oko pa se ustavi tudi ob številnih vzpetinah in vzpetinicah, na katerih je tu in tam še moč zaslediti staro slovenskogoriško idilo: hišo s slamnato streho, ki pa bolj spominja na nekdanje viničarske odnose. Ena takih je v neposredni bližini završkega razglednika.
Najlepše so Slovenske gorice sedaj - v jeseni, ko se z vrhov oglašajo klopotci, listje pa dobiva čudovito rumeno barvo. In prav v teh dneh je vrhunec sadne sezone. Številni kmetovalci - oni v družbenem sektorju in zasebniki - so iz dneva v dan v sadovnjakih in v sadnih plantažah, njihovi zabojčki pa so kaj hitro polni hrušk kleržo, viljamovka, pastor-jevka, boskovka, pa jabolk zlati in rdeči delišes ter jonatan. Sočasno pa se iz goric že razlega vesela pesem beračev sladke grozdne jagode rumenega muškata, muškatnega silvan ca, muškata otonela, traminca, rizvanca in rulandca zapuščajo vinograde in odhajajo pod preše; ne bo dolgo, pa bomo že pili novo vino. Letošnja sadna in vinska letina je po količini sicer za desetino slabša od lanske, medtem ko je kakovost sadja in grozdja občutno boljša.
V naše prelepe Slovenske gorice radi zahajajo tudi planinci. Resda Slovenske gorice niso visoke; toda njihova mikavnost - zlasti v jesenskem času - je tako velika, da jih tudi med planinci ni malo, ki zatrjujejo, da Slovenske gorice po lepoti, slikovitosti in privlačnosti zlepa nimajo primerjave.
Morda ob vsem tem le drobna pripomba. Prizadevno turistično društvo v Voličini ne bi potrebovalo veliko: le nekaj dobre volje, nekaj desk, en ali dva trama in pa tesarja ali mizarja, ki bi razgledni stolp na Zavrhu popravil. S tem bi društvo obiskovalcem tega zares lepega kotička naše ožje domovine storilo veliko uslugo. Škoda je namreč, da tako dragocen turistični objekt sicer počasi, a vztrajno propada...

MILAN CILENŠEK

Trije kralji -črno jezero
PD MARIBOR MATICA priredi v nedeljo, 12. oktobra, izlet k Trem kraljem in Črnemu jezeru. Odhod bo z avtobusom ob 6.50 do Slovenske Bistrice, odtod ob 7.30 do Treh kraljev. Po sprehodu k Črnemu jezeru povratek skozi vasico Kebelj v Oplotnico in nato peš na Prihovo ali z lokalnim avtobusom v Konjice. Hrana deloma iz nahrbtnika. Hoje bo približno 3 do 4 ure. Ob slabem vremeenu izleta ne bo. Izlet bo vodila Iva Lah.

Orientacijsko tekmovanje
MLADINSKI ODSEK PD KOZJAK MARIBOR priredi letos že osemnajsto jesensko srečanje planincev, združeno s šestim nočnim orientacijskim tekmovanjem, ki bo 18. in 19. oktobra na Tojzlovem vrhu. Zbor udele' žencev bo v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri. O 19. uri bo razdelitev startnih številk, ob 20. uri pa pričetek nočnega orientacijskega tekmovanja na območju Tojzlovega vrha. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo v nedeljo po 10. uri, zatem pa bo družabni del srečanja.


Koče zapirajo

Zaprli so TRIGLAVSKI DOM NA KREDARICI, DOM NA URŠLJI GORI (v oktobru bo odprt ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne), KOČO NA HLEVI ŠKI PLANINI (v oktobru bo odprta ob sobotah in nedeljah), PIRNATOVO KOČO NA JAVORNIKU (v oktobru bo odprta ob nedeljah) in ZAVETIŠČE NA VELIKEM SNEŽNIKU (če bo vreme lepo, bo do konca oktobra odprto ob sobotah in nedeljah, za večje skupine pa tudi med tednom; sporočilo na naslov: Jože Mateta, Gregorčičeva 12, 66250 Ilirska Bistrica). DOM NA PECI bodo zaprli 15, KOČO NA GROHOTU pa 20. oktobra.




 



 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.