Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti - 12.06.1975

 Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Dobitniki priznanj, Planinske koče in poti: Fruška gora; I. Požaulko: Lovrenški planinci so zborovali; Inko Bajde: Kam čez poletje?; Izleti: Golica, Resevno - Celjska koča.


Dobitniki priznanj PZS

Poročali smo že, da je minula 12. redna skupščina planinske zveze Slovenije podelila 131 častnih znakov za izredne zasluge pri razvoju in širitvi planinstva. Med drugimi so dobili priznanja naslednji zaslužni planinci:

ZLATI ČASTNI ZNAK: Milan in Albinca Mahovnc iz Senovega, Duša Stupar iz Sevnice, Ernest Šuman in Joško Zabavnik iz Maribora, Mihael in Danijel Skornik iz Rimskih Toplic, Jože Herlet iz Celja in Milan Cerinšek iz Trbovelj;

SREBRNI ČASTNI ZNAK: Jože Špeh iz Gornjega Grada, Franc Zorko in Franc Tihole iz Slovenske Bistrice, Jakob Ciglar, Jože Pavlenič in Milan Cilenšek iz Maribora, Hedvika Pavčnik iz Rimskih Toplic, Milan Zupanek iz Celja in Vinko Pfeifer iz Trbovelj:

BRONASTI ČASTNI ZNAK: Fanika in Janko Čar, Alojz Tič, Avgust Kocjan in Ladislav Kovačič iz Slovenske Bistrice, Mirko Mohorko, Alojz Stopar, Nevenka Zajc, Milka Selamon, Jože Raušl, Jože Koštomaj in Ivan Špes iz Sevnice, Erika Ambrožič, Alenka Eker, Olga Herzmansky, Inge Pelc, Peter Radunovič, Tončka Trabos, Anica Trofenik in Marija Vrbnjak iz Maribora, Edvard Privšek, Marjan Knez in Jure Požun iz Rimskih Toplic ter David Greborčič, Dragica Barlolj, Janko Simonič, Silva Šafarič, Ivan Simonjč, Milena Zidar, Marjana Štrovsk, Ivan Turk, Anka Perme, Marana Jermol, Rudolf Sterniša, Viktor Kralj in Jože Zupančič iz Trbovelj.

M.C.


Lovrenški planinci so zborovali

Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju šteje dobrih 300 članov. Prevladujejo pionirji in mladina, precej pa je tudi starejših, ki radi hodijo v gore. O opravljenem delu v minulem letu so razpravljali na nedavni letni konferenci, sočasno so  tudi sprejeli načrt dela in izletov za letos. Tako bodo pripravili nekaj planinskih predavanj, orientacijski tečaj za pionirje in po možnosti celo pionirsko planinsko šolo ter fotografski tečaj. Planinci bodo tudi sodelovali pri raznih slavnostih v zvezi s 30. obletnico osvoboditve in v jeseni pripravili poseben planinski zbor na Klopnem vrhu, kjer je bila že leta 1941 prva bitka med pohorskimi partizani in Nemci. V poletnih mesecih bo več skupinskih pa tudi posamičnih izletov v Julijce, Kamniške Alpe, koroške hribe pa tudi na Pohorje in Kozjak. Številni lovrenški planinci bodo nadaljevali hojo po slovenski planinski transverzaIi; za katero si je oskrbelo dnevnike 40 lovrenških planincev. V gore bodo vodili tudi pionirje, med katerimi se je že močno uveljavilo tekmovanje za značko PIONIR-PLANINEC. Morda bi kazalo to nadaljevati za značko MLADINEC PLANINEC, o čemer naj odloči planinska zveza Slovenije. Ker je pri Lovrencu tudi razvito gobarstvo, bodo lovrenški planinci v jeseni organizirali gobarski izlet in skupaj s turisti že tradicionalno gobarsko razstavo, združeno s pokušnjo gobarskih jedi.

I. POŽAUKO

VIII. zbor ptt planincev

 V nedeljo 15. junija, bo VIII. tradicionalni zbor ptt planincev Slovenije. Zbor bo obenem posvečen 20 - letnici otvoritve poštarske koče pod Plešivcem (Uršljo goro), ki so jo zgradili sodelavci takratne okrajne pošte Slovenj Gradec - v glavnem s prostovoljnim delom. Zbor bo organiziralo PD PTT MARIBOR, pokrovitelj zbora pa bo podjetje za ptt promet Maribor.

Za to priložnost so pripravili kulturni spored, v katerem bosta sodelovala pevski zbor osnovne šole Sele in pihalni orkester KUD Pošta Maribor. Recital Pohorski bataljon pa bosta izvedla poštarski pihalni orkester in člani dramske skupine KUD Pošta.Zbor bo počastila delegacija z bojišča pohorskega bataljona, v kateri bodo sodelovali tudi člani mladinskega odseka PD PTT Maribor. Prav tako bo delegacija  položila venec pred spomenik planinca Franca Eiletza, ki je bil žrtev nesreče v gorah in prav tako sodelavec ptt kolektivov. Za zbor je prireditelj pripravil poseben priložnostni žig.

F. SREBOTNIK

• Kam čez poletje?

Alpinistična poletna sezona se je začela, in čeprav vreme s svojo muhavostjo še vedno ne prizanaša, skoraj ni sobote in nedelje, da alpinisti ne bi bili na delu.

Programi alpinističnih odsekov so dokaj pestri in bogati, zato se je treba potruditi, si nabrati dovolj kondicije, da bodo zahtevnejše akcije in plezalni tabori - doma ali v tujini - kar se da uspešni. Tamovci nameravajo v avgustu odpotovati na Češko - v Visoke Tatre, Kozjak se bo zadovoljil s , taboroma v Vratih in Krmi, medtem ko bodo Celjani poslali nekaj navez v Centralne Alpe in Dolomite. V načrtu pa imajo še več plezalnih taborov v domačih gorah, ki so namenjeni predvsem začetnikom in pripravnikom; teh se je v letošnji plezalni šoli, nabralo kar lepo število.

Člani AO Impol Slovenska Bistrica se odpravljajo 4. julija pod Grossglockner, avgusta pa v Francijo, zato pridno nabirajo vzpone. O teh (čez soboto in nedeljo) smo dobili le naslednji podatek: Ivan Šturm (AO Impol) in Franci Gselman (AO Kranj - kandidat za letošnjo odpravo v Kavkaz) sta čez vikend opravila tri vzpone: prva dva - Štebljajev steber in grapo v kalški gori, zadnjega pa v Malem Draškem vrhu - desna - nad Krmo. Pritožila sta se nad razmerami v stenah, ki so bile prej vse kot letne (sneg, požled) in so močno ovirale plezanje.

I. Bajde

 

12.06.1976

Fruška gora
Le kdo še ni opazoval 50 km dolge gore, ko se je peljal v Beograd in je kmalu za Vinkovci prešel na ozemlje SR Srbije? Iz vlaka se mu je na severu jasno začrtal dokaj sklenjen greben ne ravno visoke gore, in iz vidnega polja je popotniku izginil, šele ko je vlak zapustil Vojvodino.

To je Fruška gora. gora v Sremu južno od Donave. Njena najvišja vzpetina je Crveni Cot (539 m), trije pomembnejši vrhovi pa so še Veliki Gradac (471 m), Venac (451 m) in Stražilovo (321 m). Prebivalci Fruške gore se ukvarjajo s poljdelstvom, zelo razvito pa je tudi vinogradništvo (le kdo še ni slišai za fruškogorski biser? ). Okoli Fruške gore in čez njo je razpredena gosta mreža cest, ki povezujejo večja in manjša naselja. Na Fruški gori je veliko samostanov, ki si jih je kot kulturnozgodovinske spomenike vrednoogledati. Sicer nizka Fruška gora pa ponuja mnogo mikavnosti tudi planincem. In v ta namen je planinsko smučarsko društvo Crveni Čot iz Petrovaradina uredilo leta 1956 na Fruški gori krožno pot, imenovano fruško-gorska transverzala Leta 1964 je prevzela nadaljnjo skrb nad transverzalo planinsko smučarska zveza Vojvodine. Kdor želi prehoditi to zanimivo pot, si naj oskrbi dnevnik z vsemi potrebnimi podatki. Dnevnik lahko kupi oziroma naroči na naslovih: Planinarsko-smučarski savez Vojvodine, Masarikova ulica 25,  21000 Novi Sad, ali pa: Opštinski planinarsko-smučarski savez, Trg proleterskih brigada 2, 21000 Novi Sad.

Transverzalna pot po Fruški gori je razmeroma lahka. Pot je skupno dolga 120 km, prehoditi pa jo je moč v štirih do šestih dneh Čas hoje in pa vrstni red obiska kontrolnih točk nista omejena. Fruškogorska transverzala je označena s posebno markacijo - z rdeče-belim samo v smeri opisa poti.

Fruškogorska transverzala se začne v petrovaradinski trdnjavi nad Novim Sadom (1). Zatem si slede obvezne točke takole: muzej Jovana Jovanoviča-Zmaja v Kamenici (2), planinski dom Zanatlija na Glavici (3), planinski dom dr. Radivoja Simonoviča na Popovici (4), gozdarska koča v Rakovcu (5), vasica Dumbovo (6), samostan Beočina (7), planinski dom na Osovlju (8), stena Orlovca (9), restavracija na izletniški točki Testera (10), počitniški dom na Andrevlju (11), vila Ravna (12), Široki dol in Jabuka - znani točki iz NOB, televizijski oddajnik na Crvenem Čotu — najvišji točki Fruške gore (13), planinski dom na Zmajevcu (14), samostan Ravanica v rudarskem naselju Vrdnik (15), restavracija (bivši planinski dom), na Iriškem vencu (16), samostana Novo Hopovo (17) in Staro Hopovo (18), dom Elektrovojvodine (19), samostan Grgeteg (29), samostan Krušedol (21), samostan Velika Remeta (22), Brankov spomenik nad Stražilovim in Stražilovo (23) ter končno mestni muzej v Sremskih Karlovcih (24).

Kdor prehodi vso pot in pošlje izpolnjen dnevnik z odtisi dokaznih žigov planinsko-smučarski zvezi Vojvodine, bo prejel posebno spominsko značko fruškogorske transverzale.Naj kot posebnost še zapišem, da bodo za bližnji letošnji dan borca - 4. julij  prav na Fruški gori odprli pot osvoboditve po gorah Jugoslavije, hkrati pa bo na Fruški gori zlet planincev železničarjev Jugoslavije.

MILAN CILENŠEK


Golica

PD ŽELEZNIČAR MARIBOR priredi v soboto, 14., in nedeljo, 15. junija, izlet na Golico. Odhod iz Maribora bo 14. junija ob 9.,uri. Direkten vlak - rezervirani sedeži - brezplačna vožnja. Planinci železničarji, narcise na pobočju Golice vas vabijo! Hoje bo skupaj sedem ur. Obvezna je planinska oprema. Izlet bo ob vsakem vremenu.

Resevno Celjska koča

PD MARIBOR MATICA priredi v nedeljo, 15. junija, izlet na Resevno in na Celjsko kočo. Odhod z vlakom bo ob 7.05 do Šentjurja. Hoje bo pet in pol ure. Hrana iz nahrbtnika Prevozni stroški 33 dinarjev. Povratek z vlakom iz Celja s prihodom v Maribor ob 20.06. Izlet bo vodil Anton Vuk. Ob slabem vremenu izleta ne bo.



 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.