Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti 13.11.1975

Večer, Planinci, alpinisti -Milan Cilenšek: Občni zbori, organizacije, šole; Dom Andreja Žvana -Borisa; Stol 76 - Filutek (Filip Matko): Izobraževanje mladih; Planinska šola v Murski Soboti - Inko Bajde: Zbor alpinistov; Alpinist v žrelu Etne; Pomoč GRS na smučiščih; "Smučarska" - Obvestila: tečaj za odstreljevanje plazov; Obogatitev planinske literature; 40 dinarjev; Predavanje; Zaprte koče.

Dejavnost v zimskem času

Občni zbori, organizacije, šole


DO 19. DECEMBRA MORAJO BITI VSA DRUŠTVA REGISTRIRANA


Sezona izletov je v glavnem končana. Morda se bodo v katerem od društev odločili še za kak zapoznel jesenski izlet, morda bodo priredili izlet v zimskih razmerah; le v društvih, kjer goje tudi smučanje, bo zimska sezona pestrejša. Od organiziranih akcij lahko za sedaj napovemo le zimski tečaj za mladinske vodnike, ki ga bo priredila mladinska komisija pri PZS od 27. februarja do 7. marca v Julijcih. Nasploh pa je čas intenzivnega zahajanja v gore za letos zvečine mimo.
Poznojesenski, zimski in zgodnjespomladanski čas izrabljajo v planinskih društvih za drugačno dejavnost - za udejstvovanje znotraj društvenih prostorov. To je čas organizacijske dejavnosti, čas planinskih šol, čas predavanj ter predvsem čas občnih in delovnih zborov. Letos močno prednjači organizacijska dejavnost, ker morajo biti do 19. decembra vsa društva registrirana v skladu z novim zakonom o društvih.
Osvežimo si zakonsko določilo. V lanski 37. številki Uradnega lista SR Slovenije, ki je izšel 12. decembra, je bil razglašen ZAKON O DRUŠTVIH. V njem je med drugim zapisano, da se morajo vsa društva registrirati po novih zakonskih določilih. To z drugimi besedami pomeni, da je treba pravila društva (ponekod so namesto njih imeli statut) prilagoditi novim ustavnim načelom. Kaj to pomeni v praksi?
Zadeva resda ni zapletena, toda kljub temu terja popolno natančnost; predvsem pa - ni je mogoče opraviti čez noč. Naj na kratko obnovimo, kako poteka ves postopek.
1. Osnutek pravil društva, prilagojen novim ustavnim načelom in novemu zakonu o društvih, morajo najprej javno obravnavati člani društva. Pripombe članov mora komisija za sestavo pravil seveda upoštevati ter jih v okviru zakonskih možnosti in določil vnesti v osnutek pravil.
Da bi društvom olajšala delo pri sestavi pravil, je planinska zveza Slovenije izdala vzorčna pravila ter jih poslala vsem planinskim društvom v republiki. Osnovna določila so v vzorčnih pravilih enotna,  društva morajo vanje vnesti le svoje posebnosti.
2. Po končani javni obravnavi pravil mora društvo predati pravila občinski konferenci SZDL, da da k njim soglasje. V primeru, da katero od določil v pravilih ni v skladu z ustavnimi načeli, občinska konferenca SZDL to določilo ustrezno popravi, nato pa izda k pravilom soglasje.
3. Ko dobi društvo soglasje občinske konference SZDL k pravilom, skliče občni zbor (redni ali izredni), na katerem člani pravila vnovič obravnavajo in naposled sprejmejo.
4. Zatem mora društvo poslati pravila v dveh (priporočamo v treh) izvodih skupaj z zapisnikom občnega zbora oddelku za notranje zadeve skupščine občine. Iz zapisnika mora biti jasno razvidno, da so člani društva na občnem zboru pravila obravnavali in sprejeli. Kolikor pravila niso v skladu z določili zakona, opozori oddelek za notranje zadeve društvo na neusklajenost ter določi rok, do katerega mora društvo pravila popraviti.
Šele ko izda oddelek za notranje zadeve skupščine občine odločbo, da je društvo vpisano v register društev, je društvo zadostilo zakonskim obveznostim in lahko nadaljuje dejavnost.
In zakaj priporočamo, da pošljejo društva pravila oddelku za notranje zadeve v treh izvodih? En izvod pravil namreč zadrži oddelek za notranje zadeve, drugi izvod potrjenih pravil pa mora društvo predložiti službi družbenega knjigovodstva, da lahko odpre žiro račun ali da lahko s sredstvi na že obstoječem žiro računu razpolaga vnaprej. Tretji izvod potrjenih pravil ostane tako društvu, da ga vloži v svojo dokumentacijo - skupaj z odločbo občinske skupščine, da je društvo vpisano v register društev.
Ves ta postopek mora biti dokončan do 19. decembra 1975. Zakaj prav do tega datuma? Zakon o društvih je bil razglašen 12. decembra 1974. V njem je določilo, da morajo društva, ki že delujejo po prejšnjih predpisih, uskladiti svoja pravila z zakonom najpozneje v enem letu od uveljavitve zakona. In ker je začel zakon veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu - to pa je 19. decembra 1974, velja kot skrajni rok za registracijo društev 19. december 1975.
Kolikor društva do navedenega roka ne bodo registrirana, pravno ne bodo več obstajala. To pomeni, da z 20. decembrom ne bodo mogla in smela več poslovati. Poleg kazni, ki bo doletela društvo in njegove odgovorne predstavnike, če bi društvo delovalo še po 19. decembru, ne da bi poprej zadostilo zakonskim obveznostim, bo društvu tudi sicer onemogočena vsakršna dejavnost. Najbolj občutno bo to pri denarnem prometu: žiro račun društva pri službi družbenega knjigovodstva bo namreč s tem dnem zaprt.
Ker se torej skrajni rok za registracijo društev mrzlično približuje, opozarjamo društva, naj svoje zakonske obveznosti opravijo takoj. Nekje so dejali, da to (baje) za planinska društva ne velja; planinska društva bojda lahko izvedejo občne zbore do marca 1976. Glede občnih zborov - rednih - bi - to morda šlo. Toda zbori, na katerih bodo društva sprejemala pravila - to bodo zvečine izredni občni zbori, morajo biti brezpogojno opravljeni v zakonitem roku.
Skrajno neprimerno bi namreč bilo, da bi zaradi nezadostitve zakonskim obveznostim, ki sploh niso zapletene in zahtevne, moralo prenehati delovati katero od naših planinskih društev.

MILAN CILENŠEK

Dom Andreja Žvana - Borisa


PLANINSKO KOČO NA POREZNU SO POIMENOVALI PO PADLEM NARODNEM HEROJU


V prvih povojnih letih je planinsko društvo Cerkno popravilo in preuredilo nekdanjo italijansko vojašnico tik pod vrhom Porezna v skromno, toda gostoljubno planinsko postojanko. Blizu koče so dolgi, betonirani podzemeljski rovi, kjer so se med narodnoosvobodilno vojno skrivali partizani. Na pragu svobode -marca 1945 - so Nemci izvedli zadnjo ofenzivo; tedaj so tod ujeli skupino partizanov; le redkim je uspelo pobegniti. Nemci so ujete partizane v vasi Jesenica postretili, pokopani pa so v Orehku. Med ubitimi je bil tudi narodni heroj Andrej Zvan - Boris, in PD Cerkno je planinsko kočo na Poreznu pred kratkim poimenovalo po njem.

M. C.

Stol 76


TRADICIONALNI ZIMSKI POHOD NA NAJVIŠJI VRH KARAVANK — ŽE ENAJSTI PO VRSTI — BO 21. IN 22. FEBRUARJA 1976


V spomin na hud boj Cankarjeve čete z Nemci, ki je potekal 20. februarja 1942 v najhujši zimi na Stolu, se slovenski planinci vsako leto odpravljajo na spominski zimski pohod na najvišji vrh Karavank. Tako se pohod razrašča v vseslovensko manifestacijo, kakršne so npr. pohod po poteh partizanske Jelovice, pohod po poteh partizanske Ljubljane idr.
Zimski pohod na Stol - že enajsti po vrsti - bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. februarja 1976. Ker se pohoda udeležuje čedalje več planincev, bodo prihodnje leto pripravili dve smeri: eno za mladino in drugo za starejše planince.
Pohod na Stol v zimskih razmerah terja izredno veliko telesno vzdržljivost, udeleženci pa morajo posvetiti posebno skrb tudi opremi.

M. C.

Izobraževanje mladih

V ponedeljek so se pričela v prostorih šolskega centra za kovinsko stroko v Ptuju predavanja iz programa planinske šole. Predavanja so vsak ponedeljek in četrtek, do sredine decembra se jih bo zvrstilo kar dvajset ur; v decembru pa bo testiranje slušateljev. Podelitev priznanj o uspešno opravljeni planinski šoli bo na sklepni turi, ki se je morajo udeležiti vsi slušatelji. Pogoj za vpis je dokončan 7. razred osnovne šole, šolanje pa gre v breme planinskega društva. Večina predavanj bo spremljana z barvnimi diapozitivi, vodja šole pa bo Bogomil Bezjak.

Filutek

Planinska šola v Murski Soboti

Konec tedna - v soboto, 15. novembra - bo uvodno predavanje o organizaciji planinstva ob otvoritvi letošnje planinske šole na centru poklicnih šol v Murski Soboti. Letošnja planinska šola v pomladnih mesecih je lepo uspela in tako je zanimanje zanjo tudi to jesen. Predavanja bodo vsako soboto ob 7.30 zjutraj na CPŠ, poleg učencev tega zavoda pa se lahko predavanja udeležijo tudi dijaki drugih srednjih šol v Murski Soboti. Program osnovne planinske šole je namreč obvezen za vse, ki se žele udeležiti izobraževalnih akcij v okviru mladinske komisije pri PZS.
Planinska šola naj bi svoj program končala konec februarja, ko bo sklepni izlet ter preverjanje znanja slušateljev. Vsi, ki bodo uspešno končali planinsko šolo, bodo prejeli spominsko diplomo in značko šole.

Filutek

Zbor alpinistov


13. DECEMBRA BO V NOVI GORICI TRADICIONALNI VSAKOLETNI ZBOR SLOVENSKIH ALPINISTOV - ZAČETNIŠKA ALPINISTIČNA ŠOLA PRI AO KOZJAK


Poletna alpinistična sezona je za nami. Številni alpinistični odseki se že pripravljajo na redne letne občne zbore, na srečanja odsekov, ter na zbor  slovenskih alpinistov, ki ga vsako leto organizira komisija za alpinizem pri planinski zvezi Slovenije. Letošnji zbor alpinistov bo 13. decembra v Novi Gorici v prostorih hotela Park.
Jesenski čas, ko so v gorah nestanovitne vremenske razmere, je čas, ki ga odseki izrabljajo za društveno dejavnost, alpinistične šole, treninge in priprave na zimsko sezono. Pri AO Kozjak Maribor so nam povedali, da bodo kmalu pričeli alpinistično šolo za začetnike, ki bo za razliko od sedanjih potekala kar v okviru rednih alpinističnih sestankov. Veliko pozornosti bodo posvetili tudi debatnim večerom ob filmih in diapozitivih.
Tudi ob dnevu republike 29. novembru se kot vsako leto lahko tudi letos nadejamo večjih akcij. Kam se bodo alpinisti namenili čez praznike, za zdaj še ne vemo, vendar bomo tudi o tem kmalu poročali.

I.B.

Alpinist v žrelu Etne

V eni izmed italijanskih revij smo zasledili tole zanimivost:
Sicilski gorski vodnik Antonio Nikolose se je novembra 1974 spustil 150 m globoko v največje vroče žrelo na Etni. Ker doseže temperatura v žrelu 800 do 1000 stopinj C, se je moral Antonio na spust še posebej pripraviti. Oblečen je bil v azbestno obleko, na glavi pa je imel kozmonavtsko čelado. Zanimivo bi bilo vedeti - tega namreč članek ne omenja, kakšno vrv je Antonio uporabljal ter kdo in kako mu je pomagal pri tem tveganem podvigu.
Izredno krušljiva kamenina je postajala vedno bolj vroča, kolikor globlje se je spuščal; najhujše zanj, kot je izjavil, pa je bila para, ki je piskala iz vsake razpoke in onemogočala orientiranje. Videl je vrelo, kakor jagodov puding svetlo rdečo lavo, ki jo spremlja pošastno grmenje in pokanje.
Nikoloso, ki je moral za podvig zbrati res veliko poguma, meni, da ni plezal zaman. V Italiji pišejo in govore, da je Etna velik naravni rezervoar energetike. O tem ni dvoma - le kako energijo izkoristiti?
Etna, ki s svojimi izbruhi vedno preseneča, pa je nedavno spet začela bruhati. Antonio je res imel srečo, ko se je spustil v žrelo tega muhastega ognjenika.

I. Bajde

Pomoč GRS na smučiščih
Na smučiščih, kjer organizacije združenega dela - upravljavke žičnic in vlečnic - niso poskrbele za poklicne reševalce, bodo dežurali člani gorske reševalne službe. O tem bodo sklenile postaje GRS posebne dogovore z upravljavci žičnic. Pri planinskih postojankah, ki so odprte čez zimo, pa bodo uvedli dežurno službo vodnikov lavinskih psov. Tako bo poskrbljeno za učinkovitejšo pomoč pri smučarskih nesrečah ali pri zimskih turah, če bi gornike zasul plaz.

I.B.

»Smučarska"
Škofova kapa, Kup in stena glavnega vrha Kočne so tri samostojne stene mogočnega severnega ostenja Kočne. Izredna krušljivost in krhkost kamenine je bržkone vzrok, da stena Kočne Še vedno ni alpinistično obdelana. To potrjujejo številne možnosti prvenstvenih vzponov, ki še niso izkoriščene.
22. oktobra sta brata Edo in Luka Karničar (AO Kranj) v zelo težkih razmerah preplezala novo smer v Škofovi glavi; imenovala sta jo ,,smučarska". 250 m krušljive stene, kjer poteka imenovana smer, sta ocenila s peto težavnostno stopnjo.
V zgornjem delu smeri ju je zalotilo celo sneženje. Brata sta sprva nameravala opraviti prvo ponovitev direktne smeri, ker pa sta zgrešila vstop, sta bila tako za neljubo pomoto ob vznožju stene poplačana z novo smerjo.

I. B.

 


 

13.11.1975

Tečaj za odstreljevanje plazov
Podkomisija za plazove in lavinske pse, ki deluje v okviru komisije za gorsko reševalno službo pri planinski zvezi Slovenije, je minuli teden priredila tridnevni tečaj za odstreljevanje plazov. Teoretični del tečaja je bil v Bovcu, praktični pa na Kaninu. Tečaja se je udeležilo dvanajst članov GRS in prav toliko miličnikov reševalcev. Za izvedbo tečaja je prispeval republiški sekretariat za notranje zadeve 14.000 dinarjev.

Obogatitev planinske literature
Čez mesec ali dva bosta pri založbi Obzorja izšli knjigi Toneta Škarje Stene mojega življenja (Škarja je vodil lansko uspešno odpravo na Kanbačen) in pa Juliusa Kugyja Monte Rosa. V prednaročilu veljata knjigi 200 dinarjev, medtem ko bosta na knjižnem trgu občutno dražji.

40 dinarjev
Iz PD Velenje so nam sporočili, da so končno vendarle lahko določili ceno Vodnika po šaleški planinski poti (o njej smo pisali 16. oktobra). Vodnik bo veljal 40 dinarjev, naprodaj bo v knjigarnah Mladinske knjige, naročite pa ga lahko pri PZS in pri PD Velenje.

Predavanje
V torek, 18. novembra, ob 19.30 bo v predavalnici visoke tehniške šole predaval magister Tone Strojin iz Ljubljane. Z naslovom S KANARSKIH OTOKOV PREK SICILIJE NA KORZIKO nas bo vodil po malo znanem gorskem svetu in nam približal zanimivo sredozemsko pokrajino. Predvajal bo 140 barvnih diapozitivov.


Zaprte koče

Valvasorjev dom pod Stolom, kjer so planinci ob praznikih sicer vedno našli gostoljubje, bo za letošnji dan republike zaprt.


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.