26.06.1975
Kozara
Te dni mineva 33 let, kar je Kozara, planina na severozahodnem delu Bosne, doživela svoje najhujše dneve. Kozara je bila že v prvih dneh vstaje leta 1941 osvobojena, in na njej so bile močne partizanske enote; sestavljali so jih Srbi, Hrvati in muslimani, ki so tod najmočneje dokazovali bratstvo in enotnost. Tako je bila Kozara trn v peti okupatorju in njegovim pomagačem, saj so jim partizanske enote s Kozare pridejale hude udarce. V juniju 1942 je okupator začel tretjo ofenzivo proti naši narodnoosvobodilni vojski, in v okviru te ofenzive so močne sile nemških, ustaških, domobranskih, četniških in madžarskih enot obkolile Kozaro. Bitka na Kozari - junija in julija 1942 - je zaradi najhujših naporov in najštevilnejših žrtev prešla v zgodovino kot največja epopeja jugoslovanskih narodov. Nikjer drugod v Jugoslaviji ni bilo na enem mestu toliko žrtev kot prav na Kozari: v bitki je padlo 9060 borcev, vseh žrtev, ki jih je okupator ob tem pobil, pa je bilo 24.500!
Nova Jugoslavija se je oddolžila herojskim žrtvam Kozare: 11. septembra 1972 je predsednik republike Tito odkril pri Mrakovici na Kozari veličasten spomenik žrtvam Kozare, takoj zatem pa je prižgal večni ogenj. Spomenik, ki s simboličnim nazivom Smrt in Svoboda ponazarja hude dneve junija in julija 1942, je visok 33,60 metra in je delo zagrebškega akademskega kiparja Dušana Džamonja. Okolico spomenika so uredili v spominski park, v neposredni bližini spomenika pa so zgradili muzej Kozare. Ni naključje, da je planinsko društvo Klekovača v Prijedoru odprlo leta 1969 na Kozari krožno planinsko pot - kozarsko transverzalo. Vsa pot po tej planini je dolga 75 km, prehoditi pa jo je moč v dveh dneh. Planinci lahko začno pot kjerkoli, vendar sta najobičajnejši začetek in konec poti v Prijedoru. Od Prijedora vodi pot skozi kraj Kozarac do planinskega doma na Kotlovači (660 m), odtod pa doseže v eni uri Mrakovico, kjer sta spomenik in muzej Kozare. Naslednji točki sta Lisina - najvišji vrh Kozare (978 m), kjer je televizijski oddajnik, in pa Podgradski. Prijedorčani priporočajo planincem, da tod prenočijo. Planinskega doma sicer ni, vendar so v Podgradskem barake delavcev, kjer še nikomur niso odrekli gostoljubja. Drugi dan vodi pot skozi Vitlovsko, kjer sta bili med NOB partizanska bolnišnica in tiskarna, nato do Kozaračkega kamna in končno nazaj do Prijedora. Za pohod po kozarski transverzali naj vzamejo planinci s seboj nekaj rezervne hrane.
Vsa pojasnila in dnevnik kozarske transverzale dobe planinci v PD Klekovača, Prijedor, in sicer na naslovu: Osman Orozovič, Ulica M. Suljanoviča 47, 78000 Prijedor. Prav te dni bodo izšli iz tiska novi dnevniki te krožne planinske poti.
Prijedor je kraj s 15.000 prebivalci. Leži ob progi Zagreb-Banjaluka; železniške zveze so ugodne tudi za Slovence. Do Mrakovice, kjer sta spomenik žrtvam Kozare in muzej, pa je speljana široka in sodobna asfaltna cesta, in sicer se odcepi od ceste Prijedor-Banjaluka pri kraju Kozarac na levo. Od Prijedora je do Mrakovice 24 km. Planinski dom na Kotlovači pa je oddaljen od Mrakovice uro hoda.
Kozarsko transverzalo je doslej prehodilo 180 planincev, in PD Klekovača je vsem podelilo častni
MILAN CILENŠEK
Olševa
PLANINSKA DRUŠTVA OBČINE ŽALEC in JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB priredita v soboto in nedeljo, 5. in 6. julija, izlet na Olševo. Ker si bodo udeleženci ogledali Potočko zijalko in nekatere druge jame, priporočamo, da vzamejo s seboj ročne svetilke. Izletu se bodo pridružili tudi gorski stražarji, ki bodo udeležence opozarjali na redko planinsko cvetje in na varstvo narave.
Zbor udeležencev bo v soboto, 5. julija, med 8. in 9. uro v Solčavi, kjer bodo počakali na prvi avtobus iz Celja. Zatem bodo krenili peš na Olševo. Glede na majhne prenočitvene zmogljivosti v koči pod Olševo priporočamo udeležencem s svojimi avtobusi, da pridejo v nedeljo, 6. julija, do 8. ure do koče pod Olševo. Cesta iz Solčave in Logarske doline je urejena.
Zbor planincev na Homu
PD ZABUKOVICA vabi na zbor planincev, ki bo v petek, 4. julija, ob 9. uri pri planinski postojanki na Homu. Na zboru, ki ga prireja društvo ob 25-letnici obstoja, bodo podelili značke za prehojeno savinjsko pot in trimčkove planinske značke (za obe poti lahko predložijo planinci dnevnike tik pred zborom), ter za prehojene druge planinske poti.
Begunjščica in Dobrča
PD MARIBOR MATICA priredi 28. in 29. junija izlet na Begunjščico in Dobrčo. Odhod 28. junija z vlakom ob 4.23. Prvi dan se bodo izletniki povzpeli iz Begunj do Roblekovega doma, kjer bodo prenočili. Hoje bo 4 do 5 ur. Drugi dan jih bo pot vodila na vrh Begunjščice (2063 m), čez Preval na Dobrčo (1635 m) in odtod v Tržič. Hoje bo 7 do 8 ur. Prihod v Maribor z vlakom ob 21.32. Izlet bo vodila Siniljana Škerjanc.
Odprte koče
Iz pisarne PZS so nam sporočili, kdaj so oziroma bodo odprli planinske koče in domove.
17. junija so odprli dom na Uršlji gori.
20. junija so odprli kočo na planini Razor in kočo na Bohorju.
21. junija so odprli Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu.
29. junija bodo odprli dom Planika pod Triglavom.
1. julija bodo odprli Bavčerjevo zavetišče na Čavnu, kočo v Krnici in Pogačnikov dom na Kriških podih.
15. julija bodo odprli Kocbekov dom na Korošici.
Ob sobotah in nedeljah so odprti Dragov dom na Homu, koča na Kriški gori in koča na Čreti.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih so odprti dom kokrškega odreda na Kališču, koča na Kopitniku in zavetišče na Velikem Snežniku (slednje v avgustu neprekinjeno).
Samo ob nedeljah je odprta koča na Rašici. Omejitve pri odpiralnem času imata Pirnatova koča na Javorniku (ni odprta ob torkih in sredah, sicer redno) in pa Tumova koča na Slavniku (ni odprta ob sredah). Druge planinske postojanke so odprli že prej, ali pa so nasploh stalno odprte.