Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinci, alpinisti - 26.06.1975

Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Kozara, Jubilej planinskih rubrik; Inko Bajde: II. alpinistična odprava v Ande; Vesti s Korošice; Izleti obvestila: Olševa, Zbor planincev na Homu, Begunjščica in Dobrča, Odprte koče.

II. alpinistična odprava v Ande


V SORAZMERNO KRATKEM RAZDOBJU SMO PRIČA ŽE DRUGE ODPRAVE V ANDE, IN PRAV JE DA O TEM DOGODKU ZAPIŠEMO NEKAJ VEČ.


23. januarja 1975 je odpotovala v Južno Ameriko osemčlanska hrvatska alpinistična odprava, ki jo je vodil Jerko Kirgin. Iz Zagreba do Buenos Airesa so potovali z letalom, nadaljevali z vlakom (20 ur, več kot 1000 km) v oddaljeno Mendozo in nato s kamionom po dolini Mendoze do majhnega mesta Puente del Inca, ki leži na nadmorski višini 2700 m. Do začetka ledenika Horcones Superior oziroma kraja, znanega tudi z imenom Placa de Mulas (4000 m), pa so potovali z mulami in ta kraj tudi izbrali za bazno taborišče. Sledilo je aklimatizacijsko  obdobje (14 dni); v tem času so opravili več vzponov na okoliške vrhove. Na Cerro Catedral (5350 m) so se povzpeli dvakrat  - 10. februarja po severovzhodni steni in 15. februarja po novi, "jugoslovanski" smeri v južni steni. Dvakrat so dosegli tudi vrh Manso (5500 m). 17. februarja so Aleraj, Gabrić in Kirigin dosegli z enim bivakom vrh Aconcague, dva dni za njimi pa sta vrh dosegla še Barišič ter Bubanj. Pred koncem odprave so skupaj s člani čilenske odprave uspešno pomagali celo pri reševanju dveh onemoglih Japoncev z višine 5600 m na severozahodnem pobočju Aconcague. Z uspešne odprave so se vrnili v domovino 19. marca.

V nedeljo, 15. junija, pa so z ljubljanskega letališča odpotovali udeleženci druge alpinistične odprave v Ande, ki jo je ob svoji 25-letnici organiziralo akademsko planinsko društvo. Odprava šteje deset članov, njen vodja pa je Sandi Blažina. Naš rojak iz Buenes Airesa Boris Kambič (prav tako član AO, ki je sodeloval že na prvi odpravi in bi se moral odpravi kot enajsti član pridružiti v Limi) žal ne bo prišel v Peru. Kriva je huda kriza argentinskega gospodarstva. Veliko ljudi je namreč že vnaprej zvedelo za drugo stoodstotno devalvacijo v tem letu, zato so pokupili vse polete do sredine leta. Cilj odprave so Cordillera Blanca in vzponi v Nevadi Huaskaran (6768 M) in Nevadi Chopicalqui (6354 m).

Čeprav se je II. alpinistična odprava APD v Ande pred meseci že predstavila z ličnim ciklostiranim prospektom, je tik pred sedanjim odhodom izdala še zanimiv in ličen bilten št. 1; to daje slutiti, da nameravajo natisniti še enega po povratku.

Pred odhodom so nam zaupali tudi svoj naslov v času bivanja v gorah: Post  Restant Yungay, Expedition Andina Yugoslava, Peru. Želimo jim obilo uspeha in srečen povratek.

INKO BAJDE

Jubilej planinskih rubrik


OSEM LET PLANINSKE RUBRIKE V DELU, ŠTIRI LETA V VEČERU - FRANCI SAVENC IN INKO BAJDE PIONIRJA V SLOVENIJI NA PODROČJU PLANINSKEGA OBVEŠČANJA


Jutri, v petek, 27. junija, bo minilo natanko osem let, kar so pričele v Delu redno izhajati, alpinistične novice. Mesec dni poprej - natančneje 25. marca - pa so se pričele v Delu pojavljati novice s planinskega področja.

Ze vseh osem let ureja rubriko planincev in alpinistov v Delu Franci Savenc, znani slovenski alpinist in planinski publicist ter urednik mnogih izdaj Planinske založbe. Kako so pričeli seznanjati javnost z dogodki in življenjem gornikov, je povedal takole:

"Občasno sem prispeval za Delo članke s področja alpinizma že prej: objavljal sem ocene posameznih alpinističnih vzponov. Spomladi 1967 pa je obiskal planinsko zvezo Slovenije Jože Dekleva, pomočnik športnega urednika Dela, ter nas spodbudil, naj bi imeli gorniki v Delu svojo samostojno rubriko. In tako smo pričeli. 25. maja 1967 so prvič izšle kratke vesti v rubriki Planine in ljudje, 27. junija pa smo pričeli še rubriko Alpinistične novice.
Najtežji je bil začetek - moral sem najti in si zagotoviti stalen vir podatkov. Takrat sem delal izredno veliko - celo na dopustu. Danes je občutno laže. Vrste planincev so se tako razširile, da ni več problem KAJ objavljati, temveč KJE; prostor postaja problem.

Drugi slovenski časnik, ki je redno pričel objavljati novice iz planinstva, je Večer. V njegovi športni rubriki so 17. aprila 1971 - pred dobrimi štirimi leti - najavili rubriko Iz alpinističnega sveta, za katero je skrbel mlad mariborski alpinist Inko Bajde, Takole je povedal o nadaljnjem razvoju rubrike:

"Po prvi objavi so bili trije tedni predaha, nato pa so novice s področja alpinizma in planinstva izhajale bolj ali manj redno vse do leta 1973. 9. februarja lani je dobila naša rubrika naziv Planinsko - alpinistične novice in se  izdvojila iz športa, letos pa je dobila sedanji naziv Planinci - alpinisti. Od lanskega februarja je rubrika ves čas izhajala redno, letos pa je doživela svoj največji razcvet."

Rubrikama v Delu in Večeru so se pridružile še druge: v Celju so v časopisu Novi tednik redne alpinistične novice, ki jih ureja znani alpinist in gorski reševalec Ciril De beljak - Cic, zelo pogostni so planinski in alpinistični sestavki v obeh izdajah Primorskega dnevnika - namreč posebej za Trst in posebej za Gorico, dosledno v vsaki številki jeseniškega Železarja imajo gorniki svoj prostor, medtem ko prav te dni uvajajo planinsko rubriko v Glasu, ki izhaja v Kranju. Pri vsem tem na noben način ne smemo prezreti še enega pomembnega dejavnika obveščanja o gorah in ljudeh v njih: vsak petek je od 17.40 do 17.50 na drugem programu radia Ljubljana oddaja Odmevi z gora, ki jo ureja Marijan Krišelj. Jutrišnja oddaja bo že 518. po Vrsti.

Vse to je še en dokaz več, da se planinstvo kot najmočnejši dejavnik rekreacije delovnih ljudi izredno uspešno razvija. In pri tem ima ta primerna obveščenost in ustrezna propaganda izredno pomembno vlogo in učinek.

M. CILENŠEK



 


 

26.06.1975

Kozara

Te dni mineva 33 let, kar je Kozara, planina na severozahodnem delu Bosne, doživela svoje najhujše dneve. Kozara je bila že v prvih dneh vstaje leta 1941 osvobojena, in na njej so bile močne partizanske enote; sestavljali so jih Srbi, Hrvati in muslimani, ki so tod najmočneje dokazovali bratstvo in enotnost. Tako je bila Kozara trn v peti okupatorju in njegovim pomagačem, saj so jim partizanske enote s Kozare pridejale hude udarce. V juniju 1942 je okupator začel tretjo ofenzivo proti naši narodnoosvobodilni vojski, in v okviru te ofenzive so močne sile nemških, ustaških, domobranskih, četniških in madžarskih enot obkolile Kozaro. Bitka na Kozari - junija in julija 1942 - je zaradi najhujših naporov in najštevilnejših žrtev prešla v zgodovino kot največja epopeja jugoslovanskih narodov. Nikjer drugod v Jugoslaviji ni bilo na enem mestu toliko žrtev kot prav na Kozari: v bitki je padlo 9060 borcev, vseh žrtev, ki jih je okupator ob tem pobil, pa je bilo 24.500!

 Nova Jugoslavija se je oddolžila herojskim žrtvam Kozare: 11. septembra 1972 je predsednik republike Tito odkril pri Mrakovici na Kozari veličasten spomenik žrtvam Kozare, takoj zatem pa je prižgal večni ogenj. Spomenik, ki s simboličnim nazivom Smrt in Svoboda ponazarja hude dneve junija in julija 1942, je visok 33,60 metra in je delo zagrebškega akademskega kiparja Dušana Džamonja. Okolico spomenika so uredili v spominski park, v neposredni bližini spomenika pa so zgradili muzej Kozare. Ni naključje, da je planinsko društvo Klekovača v Prijedoru odprlo leta 1969 na Kozari krožno planinsko pot - kozarsko transverzalo. Vsa pot po tej planini je dolga 75 km, prehoditi pa jo je moč v dveh dneh. Planinci lahko začno pot kjerkoli, vendar sta najobičajnejši začetek in konec poti v Prijedoru. Od Prijedora vodi pot skozi kraj Kozarac do planinskega doma na Kotlovači (660 m), odtod pa doseže v eni uri Mrakovico, kjer sta spomenik in muzej Kozare. Naslednji točki sta Lisina - najvišji vrh Kozare (978 m), kjer je televizijski oddajnik, in pa Podgradski. Prijedorčani priporočajo planincem, da tod prenočijo. Planinskega doma sicer ni, vendar so v Podgradskem barake delavcev, kjer še nikomur niso odrekli gostoljubja. Drugi dan vodi pot skozi Vitlovsko, kjer sta bili med NOB partizanska bolnišnica in tiskarna, nato do Kozaračkega kamna in končno nazaj do Prijedora. Za pohod po kozarski transverzali naj vzamejo planinci s seboj nekaj rezervne hrane.

Vsa pojasnila in dnevnik kozarske transverzale dobe planinci v PD Klekovača, Prijedor, in sicer na naslovu: Osman Orozovič, Ulica M. Suljanoviča 47, 78000 Prijedor. Prav te dni bodo izšli iz tiska novi dnevniki te krožne planinske poti.

Prijedor je kraj s 15.000 prebivalci. Leži ob progi Zagreb-Banjaluka; železniške zveze so ugodne tudi za Slovence. Do Mrakovice, kjer sta spomenik žrtvam Kozare in muzej, pa je speljana široka in sodobna asfaltna cesta, in sicer se odcepi od ceste Prijedor-Banjaluka pri kraju Kozarac na levo. Od Prijedora je do Mrakovice 24 km. Planinski dom na Kotlovači pa je oddaljen od Mrakovice uro hoda.

Kozarsko transverzalo je doslej prehodilo 180 planincev, in PD Klekovača je vsem podelilo častni

MILAN CILENŠEK


Olševa

PLANINSKA DRUŠTVA OBČINE ŽALEC in JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB priredita v soboto in nedeljo, 5. in 6. julija, izlet na Olševo. Ker si bodo udeleženci ogledali Potočko zijalko in nekatere druge jame, priporočamo, da vzamejo s seboj ročne svetilke. Izletu se bodo pridružili tudi gorski stražarji, ki bodo udeležence opozarjali na redko planinsko cvetje in na varstvo narave.

Zbor udeležencev bo v soboto, 5. julija, med 8. in 9. uro v Solčavi, kjer bodo počakali na prvi avtobus iz Celja. Zatem bodo krenili peš na Olševo. Glede na majhne prenočitvene zmogljivosti v koči pod Olševo priporočamo udeležencem s svojimi avtobusi, da pridejo v nedeljo, 6. julija, do 8. ure do koče pod Olševo. Cesta iz Solčave in Logarske doline je urejena.

Zbor planincev na Homu

PD ZABUKOVICA vabi na zbor planincev, ki bo v petek, 4. julija, ob 9. uri pri planinski postojanki na Homu. Na zboru, ki ga prireja društvo ob 25-letnici obstoja, bodo podelili značke za prehojeno savinjsko pot in trimčkove planinske značke (za obe poti lahko predložijo planinci dnevnike tik pred zborom), ter za prehojene druge planinske poti.

Begunjščica in Dobrča

PD MARIBOR MATICA priredi 28. in 29. junija izlet na Begunjščico in Dobrčo. Odhod 28. junija z vlakom ob 4.23. Prvi dan se bodo izletniki povzpeli iz Begunj do Roblekovega doma, kjer bodo prenočili. Hoje bo 4 do 5 ur. Drugi dan jih bo pot vodila na vrh Begunjščice (2063 m), čez Preval na Dobrčo (1635 m) in odtod v Tržič. Hoje bo 7 do 8 ur. Prihod v Maribor z vlakom ob 21.32. Izlet bo vodila Siniljana Škerjanc.


Odprte koče

Iz pisarne PZS so nam sporočili, kdaj so oziroma bodo odprli planinske koče in domove.

17. junija so odprli dom na Uršlji gori.

20. junija so odprli kočo na planini Razor in kočo na Bohorju.

21. junija so odprli Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu.

29. junija bodo odprli dom Planika pod Triglavom.

1. julija bodo odprli Bavčerjevo zavetišče na Čavnu, kočo v Krnici in Pogačnikov dom na Kriških podih.

15. julija bodo odprli Kocbekov dom na Korošici.

Ob sobotah in nedeljah so odprti Dragov dom na Homu, koča na Kriški gori in koča na Čreti.

Ob sobotah, nedeljah in praznikih so odprti dom kokrškega odreda na Kališču, koča na Kopitniku in zavetišče na Velikem Snežniku (slednje v avgustu neprekinjeno).

Samo ob nedeljah je odprta koča na Rašici. Omejitve pri odpiralnem času imata Pirnatova koča na Javorniku (ni odprta ob torkih in sredah, sicer redno) in pa Tumova koča na Slavniku (ni odprta ob sredah). Druge planinske postojanke so odprli že prej, ali pa so nasploh stalno odprte.









 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.