Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinske koče: Nad tisoč metri so pravila drugačna

Finance, 31.07.06: Planinska zveza želi ob vsaki koči čistilno napravo in obnovljiv vir energije

Finance-on.net, ponedeljek, 31. julija 2006 ob 00:01
Oglasna priloga

Planinske koče:
Nad tisoč metri so pravila drugačna

Planinska zveza želi ob vsaki koči čistilno napravo in obnovljiv vir energije

Po podatkih Planinske zveze Slovenije je v Sloveniji 165 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki jih upravlja 94 planinskih društev. Obiskovalcem ponujajo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo ter so obveščevalne točke Gorske reševalne službe Slovenije. Poleg tega pa morajo imeti komunikacijsko opremo za obveščanje v nujnih primerih. Planinske postojanke stojijo v zelo ekstremnih naravnih okoljih. Tako njihovo vzdrževanje, oskrba in obnova stanejo precej več kot pri drugih objektih v dolinah. Vodstvo Planinske zveze Slovenije trdi, da planinske koče niso ekonomski subjekti, ampak jih moramo šteti med javno dobro.

Po zakonu o gostinski dejavnosti lahko planinska društva opravljajo gostinsko, po zakonu o društvih pa pridobitno dejavnost. Tako lahko planinska društva upravljajo planinske koče, ki so vezane na njihovo dejavnost in jo tudi financirajo. Planinske koče lahko upravljajo planinska društva sama ali pa jih upravljajo druge pravne ali fizične osebe. Oskrbovanje planinske koče lahko teče vse leto, v sezoni, občasno ali pa so odprte le ob določenih dnevih. Čas obratovanja določi posamezno planinsko društvo, ki upravlja planinsko postojanko.

Planinci niso zapravljivci

Vendar je oskrbovanje in upravljanje planinskih koč po besedah predsednika Planinske zveze Slovenije Francija Ekarja za društva veliko finančno breme in večina koč se samo z dejavnostjo ne preživi. Del bremena tako prevzamejo sponzorji, lokalne skupnosti, ogromno pa je tudi prostovoljnega dela članov društev. Tako tudi Triglavski dom na Kredarici ne more preživeti le od prodaje hrane in pijač ter od prenočišč. Vsekakor pa gre po njegovem mnenju pri planinskih postojankah za javno dobro in ne za ekonomsko kategorijo. "Še najbolj se to pozna ob dolgih obdobjih slabega vremena, ko ni obiskovalcev," razlaga Ekar in poudarja, da "mora tudi takrat biti v koči oskrbnik, ki v tem času ne zasluži niti za čaj in golaž".

Obiskovalci slovenskih vrhov se v kočah vedno manj ustavljajo, Ekar opaža, da nosijo večino hrane in pijače s seboj. Poleg tega pa so danes planinci vedno bolje telesno pripravljeni in včasih dvodnevne ture opravijo v enem dnevu.

Za prevoze več deset tisoč evrov ...

Stroški oskrbovanja in vzdrževanje planinskih koč niso majhni, saj gre za zelo težko dostopne predele, kjer so izredne klimatske razmere. Planinsko društvo mora za redno vzdrževanje in obratovanje koče oziroma postojanke na leto v povprečju odšteti okoli dva in pol milijona tolarjev. Za večje in bolj izpostavljene in obiskane koče pa ta strošek lahko preseže deset milijonov tolarjev na leto.

Posebno poglavje je oskrbovanje. Po podatkih enega od oskrbnikov večje koče v Sloveniji stane prevoz kilograma tovora 0,77 evra, kar ob 50 tonah prepeljanega tovora na leto znese okoli 38 tisoč evrov. Drugače pa morajo na planinsko postojanko povprečno na leto zvoziti od 10 do 15 ton tovora, stroški pa so nižji v tistih kočah, ki imajo žičnice.

Poleg tega morajo biti planinske koče zavarovane pred naravnimi nesrečami, posebna postavka pa so stroški za izpolnjevanje sanitarnih in gostinskih predpisov ter davčne zakonodaje, kar zelo zviša strošek oskrbovanja in dežurstva.

... za čistilne naprave petkrat toliko

Planinska zveza Slovenije, pravi Ekar, želi vse planinske koče opremiti s čistilnimi napravami. To so že storili na planinskih postojankah v Karavankah in Savinjskih Alpah. Gre namreč za obmejna pogorja, tako da so nekaj več kot polovico naložbe pokrili z evropskimi sredstvi (Interreg), okoli četrtino denarja je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, drugo pa je bilo prostovoljno delo članov Planinske zveze Slovenije. V Julijcih so s čistilnimi napravami opremili še postojanki v Vratih in na Komni, letos pa so čistilno napravo končali še na Blegošu.

Posamezna čistilna naprava stane med 10 in 15 milijoni tolarjev. Ekar poudarja, da so precej izboljšali ekološko ozaveščenost obiskovalcev slovenskih gora, in dodaja, da bi radi vse planinske koče elektrificirali oziroma jih opremili z obnovljivimi viri energije, kot sta sonce ali veter.

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.