Celjski tednik (1949): Planinski teden, teden pregleda dela planinskih društev od osvoboditve do danes, se je vršil po vsej republiki od 4. do 11. septembra 1949.
Istočasno so polagali obračun svojega dela tudi alpinistični odseki planinskih društev. Kakor je opaziti v vseh panogah športa po osvoboditvi velik razmah, tako je tudi v planinstvu in še posebej v strmi alpinistiki. Dovolj jasno govore številke o hitrem razvoju planinstva in alpinizma.
Pred vojno je štelo S. P. D. Celje okrog 800 članov. Takoj po osvoboditvi je PD Celje preseglo to število, leta 1948 je bilo včlanjenih že 1200 članov, letos pa je doseglo do sedaj že 2207 članov.
Alpinistično udejstvovanje pred vojno v Celju je bilo zelo šibko, čeprav s ta obstajala T. K. »Skala« in alpinistični odsek pri S. P. D. Število članov je bilo za tedanje razmere kar zadovoljivo. Plezali so le lažje smeri v vzhodni Ojstrici, Mrzle gore in drugih lažjih stenah Savinjskih Alp.
Šele tik pred vojno sta se pojavila alpinista večjega kova, Herle Franc in Vršnik Gustl, rodom iz Solčave.
Svoje najtežje prvenstvene vzpone sta izvršila v času okupacije 1941 leta — severno steno Ojstrice in zahodni steber Raduhe. Kmalu po t eh izvršenih vzponih sta odšla v partizane, kjer sta oba padla. Izgledi za ustanovitev alpinističnega odseka v Celju so bili takoj po osvoboditvi zelo slabi. Stari alpinisti so prenehali z vsakršnim delom, novega kadra pa ni bilo. Iz vrst mladih in aktivnih planincev so se izbirali najboljši in pošiljali na razne tečaje. Vendar to ni prineslo zaželjenega uspeha. Izkazalo se je, kar je praksa že tolikokrat potrdila, da ni vsak dober planinec vsaj povprečni alpinist.
Začetne težave so bile pregnane in leta 1947 je štel celjski odsek 7 članov. V tem letu so bile preplezane lažje smeri v vzhodni steni Ojstrice in Slovenska smer v severni stani Triglava. Edini zimski vzpon je bil izvršen preko Lipnice na Špik. Tehnično se je odsek krepil, številčno pa si ni opomogel. Od desetih, ki so prišli v odsek je ostal v njem eden ali dva. Februarja 1948 je bil odsek že toliko močan, da je pod vodstvom jeseniškega alpinista tovariša Uroša Zupančiča organiziral zimsko-alpinistični tečaj na Korošici. Tečajniki so si poleg tehnike in zimske alpinistike pridobili tudi teoretiko plezanja, kakor tudi zgodovino in razvoj alpinizma doma in na tujem. Uspehi niso izostali. Že marca meseca istega leta sta bila izvršena dva zimska prvenstvena vzpona v vzhodni Ojstrici. Še večji razmah je dosegel odsek v letni dobi 1948. Izvršeni so bili že težji vzponi v Savinjskih Alpah.
V septembru je odsek organiziral letni plezalni tečaj pod vodstvom Ljubljančana Rada Kočevarja. Uspehi, doseženi na tečaju so bili zelo zadovoljivi, dočim tečaj sam v prvem namenu ni uspel, saj so se ga udeležili le 4 člani in še to sami stari člani odseka. Na tečaju sta bili izvršeni dve prvenstvene smeri izredno težavnostne stopnje (5) — (imamo 6 težavnostnih stopenj). Takoj po tečaju pa druga ponovitev Čopovega stebra v severni steni Triglava (skrajno težavno - 6).
S propagando po tovarnah in šolah se je število članstva pomnožilo, tako, da je štel odsek novembra 1948 že 25 članov. Priredil se je še isto leto 1. novembra tečaj, katerega se je udeležilo 11 članov.
Leto 1949 je našlo odsek v polnem poletu. Januarja se je vršil zimsko-alpinistični tečaj na Vršiču z 12 udeleženci. Izvršena je bila prvenstvena smer Mlinarice - Prisojnik in pa druga in tretja ponovitev Urošovega žleba v mali Mojstrovki.
Po tečaju se je delo še bolj razgibalo. Poleg lažjih, so bili izvršeni važnejši vzponi: Severna stena Šit (izredno težavno - 5). vzhodna stena Ojstrice (zelo težavno - 4), severna stena Škarij (izredno težavno -5), prva ponovitev Zimmer- Jahnove smeri v severni steni Triglava (skrajno težavno - 6) in Skalaška smer v severni steni Triglava (skrajno težavno - 6), ki se primerja že inozemskim činitvam. Aprila meseca se je vršil drugi zimsko-alpinistični tečaj na Korošici, katerega sta že vodila člana domačega odseka. V zimski dobi je odsek izvršil vsega 146 vzponov.
Junija meseca se je vršil letni plezalni tečaj pod domačin vodstvom, ki pa se je žal, zaradi nesreče že tretji dan zaključil, število članov je narastlo na 38. Nič manjši niso uspehi v letni dobi. Izvršeni so bili sledeči prvenstveni in težji vzponi: Skalaška smer v severni steni Triglava (skrajno težavno - 6), Prussik-Szalajeva smer v severni steni Triglava (izredno težavno - 5), severna stena Dedca v obeh smereh (izredno težavno - 5), Herletova smer v severni steni Ojstrice (skrajno težavno - 6), smer Ogrin-Omerza v severni steni Ojstrice (izredno težavno -5), prečenje severne stene Ojstrice (zelo težavno - 4), smer Veninšek-Perc v severni steni Velikega vrha (zelo težavno - 4), Skalaška smer v severni steni Špika (skrajno težavno - 6), smer Kočevar-Debeljak v severni steni Široke peči (skrajno težavno - 6).
Kakor se postopoma razvija udejstvovanje v stenah, tako se je vzporedno razvijalo tudi organizacijsko delo v odseku. Vršili so se redni sestanki s predavanji domačih članov in nekaterih članov PD, kakor prof. Štanteta, dr. Poljšaka in drugih. Tudi na politično vzgojo kadra ni bilo pozabljeno. Na sestankih so se vršila redno politična predavanja. Danes ni več alpinizem samemu sebi namen, ni več privilegij samo višjega sloja, se ne goji zato, da bi se pozabljala vsakdanjost kot nekdaj, temveč je dobil z novo družbeno ureditvijo pri nas, često druge naloge. Alpinizem naj vcepi mladim ljudem ljubezni do domovine, trdno voljo in pogum. Vzgoji naj jih v ljudi, ki bodo tudi v tem gorskem predelu naše domovine zmožni očuvati pridobitve 4-letne osvobodilne borbe, zgradi naj jih zavedne graditelje socializma.
Celjski tednik, 24. september 1949