Film v režiji Tanje Grmovšek in Jureta Niedorferja predstavi zgodbo o uspešnem vzponu ženske naveze Tina Di Batista, Tanja Grmovšek in Sandra Voglar v smeri Eternal Flame (6c, A2, 1000 m) v Trango Towerju (6251 m). Vzpon so opravile leta 2006 in se v zgodovino zapisale kot prva ženska naveza, ki je osvojila znameniti granitni stolp v Pakistanu.
Člani uspešne slovenske odprave v Pakistan so bili poleg Sandre, Tanje in Tine še Andrej Grmovšek, Silvo Karo, Nejc in Aleš Česen, Matjaž Jeran in Matevž Kunšič. Naveza Andrej in Silvo sta opravila najhitrejši vzpon na Trango Tower do tedaj. Naveza brata Česen, Matevž in Matjaž pa so opravili prosto ponovitev Slovenske smeri na Trango Tower (VIII/VIII+, 1000 m).
Oddaja Gorske sledi; Sfinga
Rdeča nit oddaje je znamenita Sfinga v Severni Triglavski steni. V prvem delu oddaje smo se pogovarjali o smeri Obraz Sfinge. Ante Mahkota in Peter Ščetinin sta nam predstavila, kako je ta legendarna smer nastala; Miha Kajzelj in Gregor Kresal sta nam nekaj več povedala o prvi prosti ponovitvi smeri; Anže Marenče pa je z nami podoživel svojo prosto ponovitev smeri, ki jo je opravil leta 2007. Prispevek spremljajo tudi nazorni posnetki, ki so nastali med Anžetovim plezanjem.
V drugem delu oddaje smo se z znanim slovenskim BASE skakalcem Stanetom Krajncem pogovarjali še o skoku s Sfinge, ki ga je s prijatelji opravil leta 2006. Ob tem si bomo ogledali posnetke Tadeja Goloba, ki so nastali leta 2000, ko je s Sfinge kot prvi skočil Svit Kraigher z dvema hrvaškima kolegoma.
Slovenska Sfinga je še mogočnejša kot Sfinga v Egiptu. Nahaja se v Severni Triglavski steni in gospodari nad dolino Vrat. Visoka je le nekaj nad 300 metrov, vendar je zaradi svoje previsnosti, kljub številnim poskusom, ostala mnogo let neosvojena. Prva sta jo leta 1961 uspela preplezati Aleš Kunaver in Mikec Drašler. Leta 1966 pa je v tej steni nastala ena najbolj prepoznavnih smeri pri nas, Obraz Sfinge. To linijo sta prva leta 1956 poskušala preplezati Igor Levstek in Milan Schara. Priplezala sta do luske v prvi tretjini smeri, ki sta jo zaradi nepredvidljivosti poimenovala kar Giljotina. V naslednjih letih se je zvrstilo še nekaj neuspešnih poskusov, pri katerih je bil vedno prisoten Ante Mahkota. Leta 1966 se je Anteju vztrajnost obrestovala, saj sta s Petrom Ščetininom smer uspešno preplezala. Temu vzponu so sledile številne ponovitve. Kar slabih trideset let pa je smer Obraz Sfinge čakala na prosto ponovitev. Leta 1995 sta jo prva prosto preplezala Miha Kajzelj in Gregor Kresal. Njima so do leta 2007 sledili še Marko Lukič, Andrej Grmovšek, Klemen Mali, Tomaž Jakofčič in Anže Marenče.
Zaradi zanimive zgodovine in dejstva, da je to pri nas ena najtežje prosto preplezljivih hribovskih smeri na klasična varovala, je smer Obraz Sfinge med slovenskimi alpinisti še danes dobro poznana in tudi cenjena. Za konec lahko samo rečemo, da je tudi med ljubitelji gora zelo pomembna komunikacija med različnimi generacijami, saj se tako mlajši lažje učijo od starejših, bolje poznajo njihova dejanja in jih zato znajo tudi bolje ceniti.
Snemanje proste ponovitve Obraza Sfinge leta 2007 in ustvarjanje oddaje Gorske sledi o tej legendarni smeri predstavlja začetek nastajanja priljubljenega filma Sfinga, ki je premiero doživel leta 2011.
Plezarna – Rdeča stena – v navezi
Rdeča stena (visoka plezalna stena) je visoka 11 metrov. Na njej je postavljenih 46 smeri različnih težavnosti. Večina med njimi je opremljena s samovarovalnim sistemom – Trublue, tako da je posameznikom omogočeno plezanje na tej steni, tudi če nimajo soplezalca. Tistim s soplezalcem pa stena omogoča varen trening plezanja v vodstvu.