Slovenske novice - Tina Horvat: ... se Leščan vrača domov
Na K2 uradno mrtva dva alpinista, trije pa pogrešani, a tudi za te ni več upanja
Tomaž Rotar že skoraj na višini 8000 metrov
Islamabad, Ljubljana • Na prepadnih pobočjih druge najvišje gore na svetu se je v teh dneh odvijala ena največjih tragedij v zgodovini osvajanja himalajskih vrhov. Potem ko je odpravi desetih nepalskih alpinistov 16. januarja uspel prvi zimski vzpon na 8611 metrov visoki K2, kar je zgodovinski podvig, se je za poslednjega od do tedaj pozimi neosvojenih osemtisočakov borila še prav neverjetna množica z vseh koncev sveta.
Prva smrt na dan zmage
Že na dan zgodovinskega podviga so se že začele tragedije. FOTO: Seven Summit Treks
Več deset članov kar petih komercialnih odprav je v baznem taboru pod kraljem Karakoruma že vse od konca decembra 2020 čakalo na t. i. vremenska okna, ki bi jim omogočila vzpon na vrh. Med njimi tudi Slovenec
Tomaž Rotar, zobozdravnik iz gorenjskih Lesc. Že lani smo ga spremljali, ko se je podal pod K2, a je bila njihova odprava zaradi bolezni vodje prekinjena. Z islandskim alpinistom
Johnom Snorrijem sta dosegla višino 6900 metrov in se razočarana vrnila vsak v svojo domovino.
Oba sta se, vsak v svoji odpravi, to zimo vrnila pod K2, a žal je letos tako imenovana gora smrti spet upravičila svoj zlovešči sloves. V slabih treh tednih je namreč vzela kar pet življenj! Prav na dan zmagoslavja nepalskih alpinistov, ki so se počakali tik pod vrhom in med prepevanjem nepalske himne skupaj stopili na vrh, je pri sestopanju s prvega višinskega tabora na poledenelem pobočju ugasnilo življenje 49-letnega Španca Sergija Mingote, slavnega katalonskega alpinista, ki je bil pomočnik vodje odprave na K2 Seven Summit Treks (SST), katere član je tudi naš Rotar.
Pretekli petek, 5. februarja, je nato pri sestopanju z višinskega tabora 3 pri prepenjanju z ene fiksne vrvi na drugo omahnil v smrt član iste odprave, 42-letni izjemni bolgarski alpinist Atanas Skatov. Kot vegan je hotel postati prvi človek, ki bi osvojil vseh 14 osemtisočakov zgolj s hrano neživalskega izvora.
Zadnje sporočilo
A to še ni bila zadnja tragedija. Kot kaže, je ta letos očitno zakleta gora na isti dan po vsej verjetnosti vzela še tri osvajalce vrha, med njimi tudi Johna Snorrija. Ta se je letos na K2 odpravil s svojo odpravo, katere vodja je (bil) največji heroj pakistanskega alpinizma, 45-letni Muhammad Ali Sadpara, pomočnik pa njegov 22-letni sin Sajid Ali Sadpara. Trojica se je iz baznega tabora odpravila že v sredo, 3. februarja, ob štirih zjutraj, naslednjega dne naj bi prišli do višinskega tabora 3, nato pa naj bi v petek zgodaj popoldne osvojili vrh. »Danes se počutim zelo čustveno in vznemirjeno, saj začenjamo vzpon proti vrhu. Iz dna srca smo hvaležni za podporo, ki nam jo sporočate z vsega sveta. Upam, da bo vreme zdržalo in da bomo lahko osvojili vrh,« je objavil Snorri v svojem sporočilu na družabnih omrežjih, kjer so ga spremljali sledilci z vsega sveta.
To je bilo njegovo poslednje sporočilo, trojico smo lahko spremljali le še s pomočjo Garminovih sledi in poročil drugih.
Tako se je v petek, ko naj bi bila trojica že na vrhu, izkazalo, da se jim je v četrtek v tretjem višinskem taboru pridružil še član odprave SST, 33-letni Čilenec Juan Pablo Mohr. Med nočnim vzpenjanjem proti vrhu se je sinu pakistanskega vodje odprave pokvaril ventil na kisikovi jeklenki in oče Muhammad ga je poslal v dolino. Sajid je nato v tretjem višinskem taboru, tik pod t. i. cono smrti, več kot 20 ur čakal, da se trojica vrne, a zaman. Iz baznega tabora so ga komaj prepričali, da se je s pomočjo drugih vrnil v dolino. Sprožila se je velika reševalna akcija, tri dni so helikopterji pakistanske vojske obletavali območje, a kot rečeno, do včeraj popoldne še niso našli prav nič, kar bi vsaj nakazalo usodo treh pogrešanih alpinistov. Žarek upanja so bili posnetki raznih delov oblačil, ki jih je snemalec in alpinist Elia Saikaly posnel med poletom, vendar se je izkazalo, da ne pripadajo pogrešanim.
Slovenec blizu vrha
Čeprav se nam na agenciji SST niso odzvali, smo izvedeli, da je odprava že v ponedeljek zapustila bazni tabor pod K2. Kar trije mrtvi člani ene odprave, oziroma eden od njih uradno še pogrešan, ter dva druga pogrešana so bili očitno previsok davek, da bi bilo smiselno nadaljevati. Neuradno smo izvedeli, da je bil Tomaž Rotar med tistimi člani odprave SST, ki so se povzpeli najvišje. V četrtek, 4. februarja, je bil na poti iz tretjega višinskega tabora že skoraj na višini 8000 metrov, ko se je moral obrniti nazaj v tabor 3 in nato v dolino.
Žarek upanja so bili posnetki iz helikopterja, a žal ni šlo za opremo pogrešanih. FOTO: Elia Saikaly/@eliasaikaly
Po neuradnih podatkih je skupino, ki se je vzpenjala proti vrhu, zaustavila ogromna, kar dva metra široka ledeniška razpoka. Medtem ko so jo drugi iz skupine neuspešno skušali preskočiti, se je Rotar raje obrnil. Varno se je vrnil v bazni tabor in je že na poti v Slovenijo.
O smislu množičnega obiska himalajskih osemtisočakov se bo po tej odpravi še veliko govorilo in pisalo. Iz več objav na družabnih omrežjih je jasno, da prihaja na višinske tabore naenkrat preveč ljudi in da nato v šotorih ni dovolj prostora za vse, da bi se spočili in vsaj malo naspali, kar seveda lahko vodi v nesrečo. Očitno se dogajanje na popolnoma skomercializiranem Mount Everestu, kjer se po fiksnih vrveh vzpenjajo stranke pod vodstvom vodnikov, kar že dolgo ni več alpinistični dosežek, ampak bolj spada v visokogorski turizem, zdaj seli tudi na drugi najvišji vrh na svetu. N
Sajid je v tretjem višinskem taboru, tik pod tako imenovano cono smrti, več kot 20 ur čakal, da se trojica vrne, a zaman.