Boris Štupar 31.01.1932 14:29 1941 0

Po snegu in ledu v visokih Alpah

Jutro (1932): Zmagovalec severne Ortlerjeve stene v Ljubljani
Ljubljana, 30. januarja.

V četrtek zvečer bo predaval v dvorani Delavske zbornice mladi monakovski alpinist Hans Ertl o svojih turah po visokih Alpah. Ertl nima še niti 24 let, rodil se je 21. februarja 1908 in je sedaj slušatelj visoke šole za trgovinske znanosti v Monakovem. Od svojega 15. leta naprej hodi v gore. Z vztrajnim, premišljenim treningom je razvijal od leta do leta svoje telesne spretnosti in sile ter izpopolnjeval tehnično znanje. Loteval se je vedno težjih tur, posebno so ga mikali led in snežišča visokih Alp. Povsod je zmagoval sam ali v družbi z enako drznimi plezalci: najstrmejše, tudi navpične ledene stene, ki so jih tudi priznani alpinisti smatrali za nepremagljive.

Tako je v zadnjih letih preplezal severozahodno steno Wiesbachhorna, severno steno Dent d' Herens, severno steno Konigsspitze, severno steno Ortlerja in druge. Sam je iznašel posebno napravo za plezanje v najtrdnejših ledenih stenah, tako imenovani sedež na cepinu, kakor ga kaže slika.
Hans Ertl predava za zimsko sezono o svojih turah po vsej Nemčiji in Avstriji ter vzbuja povsod največje zanimanje in občudovanje. Kljub vsem novostim, katere nam alpinizem nudi zadnja leta, so Ertlove ture skoraj nekaj neverjetnega. To kaže tudi slika, kjer se vidi Ertla v položaju, ko sedeč na svojem cepinu, zabija klin v ledeno preveso. Slika kaže pač višek človeške sile, vztrajnosti in energije do meje človeškega napora.
L. 1804. je lovec na gamse Josip Pichler iz Passeierja prvič stopil na najvišjo goro tedanje Avstrije, Ortler 3905 m. Prišel je na vrh brez umetnih sredstev. Dolgo let nato se je le malokdo upal za njim. Šele 1864 so s švicarskimi vodniki prispeli na vrh brata Buxton in slavni angleški turist Tuchett. Našli so pozneje nov lažji pristop, severna stena pa je ostala nepreplezana. Šele poleti 1931 sta preplezala steno Hans Ertl in Franc Schmid, oba Monakovčana. Slednji je kmalu nato z bratom Antonom preplezal severno steno Matterhorna. Severna stena Ortlerja meri 1400 m direktne višine (je le par sto metrov višja nego čista Triglavska stena), naklonjena je do 80 stopinj, z marsikatero preveso. Plezanje je trajalo 17 ur, od tega 11 ur brez počitka. Hans Ertl nam bo v četrtek opisal in pokazal živo s prelepimi diapozitivi svojo najtežjo turo. Odprl bo našim neumornim plezalcem po pečevju Julijskih Alp pogled na plezanje po ledenih stenah Centralnih in Severnih Alp, pokazal bo čudeže moderne tehnike v plezanju po ledu.
Ertl pa bo odprl tudi vsakemu, ki ljubi prirodo, pogled na veličastje najvišjih vrhov Evrope.

Jutro, 31. januar 1932