Dnevnik - Miha Pavšek: Vse bolj kaže na to, da se bodo uresničile naše »snežne« slutnje, namreč, da bo letošnji pust nižinam osrednje Slovenije zimo prinesel, namesto odnesel.
Dnevnik, sreda, 30.01.2008 - Vreme in ljudje
Prvi letošnji ter meteorološko gledano osrednji zimski ter statistično najhladnejši mesec v letu je tako rekoč za nami! Zaznamovalo ga je vse prej kot zimsko vreme. Današnje in jutrišnje padavine ne bodo kaj dosti pripomogle k temu, da bo letošnji januar, izjema je zahodna Slovenija, vsaj povprečno namočen. Že sedaj pa je jasno, da bo precej toplejši od dolgoletnega povprečja in to kljub temu da sonce, vsaj po dolinah in kotlinah celinskega dela države, ni bilo prav nič radodarno s svojimi žarki. Zadnji dnevi meseca bodo sicer nekoliko popravili sončno statistiko prvih dveh dekad, bržkone pa bomo imeli spet opravka z enim toplejših januarjev. Sicer pa bo vse jasno že pojutrišnjem, ko bomo vstopili v februar, ki se bo začel kar s pustnimi norčijami. Vse bolj kaže na to, da se bodo uresničile naše »snežne« slutnje, namreč, da bo letošnji pust nižinam osrednje Slovenije zimo šele prinesel, namesto da bi jo odnesel. Vsakoletni vremenski narobe svet se torej, s presledki, nadaljuje in očitno nas čakajo tudi v letošnjem letu novi meteorološki ocvriki.
LEDENIŠKI OBRAČUN POD TRIGLAVOM IN SKUTO
Sicer pa so vrednosti meteoroloških povprečij le za to, da imamo s čim primerjati sicer pogosto velika odstopanja. Eden zanimivih podatkov minulega leta 2007, pred tednom dni smo se seznanili z ameriško angleškim temperaturnim obračunom, je tudi trajanje snežne odeje v jesenskem trimesečju v gorskem svetu Julijskih Alp. Takrat smo zabeležili na Kredarici (2514 m) kar 73 dni s snežno odejo, kar uvršča minulo jesen med najbolj zasnežene v zadnjih desetletjih. Žal se je v nadaljevanju vse skupaj sfižilo, snežna odeja sicer ves časa vztraja, kar ni za to nadmorsko višino seveda nič nenavadnega, le da je njena obilnost precej bolj skromna od tiste, ki smo je vajeni. Sicer pa je jeseni tudi čas za vsakoletni »ledeniški« obračun, saj se takrat zaključi talilna in začne redilna doba ledenikov. Izjemno toplo enoletno obdobje pred jesenjo 2007 se je odrazilo tudi na obeh ledeniških zaplatah v našem delu Alp. Ob zadnjih meritvah (preglednica) se je pokazalo, da je ledenik pod Skuto precej večji in debelejši od svojega, nekaj več kot 50 kilometrov zahodneje ležečega soseda pod Triglavom.
NASTAJANJE IN IZGINJANJE
Videti je, da je z globalnim segrevanjem ozračja vse bolj pomembna senčna lega posameznega ledenika. Pri tem ima očitno po nadmorski višini precej nižja krniška ledeniška krpa v zatrepu Ledin v Kamniško Savinjskih Alpah prednost v primerjavi s pobočno pod ostenjem Malega Triglava v Julijcih. Zaradi sorazmerno majhne velikosti obeh in velike spremenljivosti meteoroloških kazalcev, pa se lahko v prihodnje ta razmerja hitro spremenijo. Če bodo tudi v naslednjem desetletju podobne podnebne razmere kot smo jim bili priča v minulem, bosta obe ledeniški zaplati povsem izginili. Za precejšen del slovenske javnosti »tragičen« proces bo za marsikoga, predvsem pa za obiskovalce gora, tudi v prihodnje odlična priložnost za neposredno spremljanje tega naravnega dogajanja. Morda pa se bo na mestu nekdanjih ledenih gmot odprlo z ledeniško erozijo in korozijo agresivne vode preoblikovano površje, nič manj zanimivo od tega, kar je bilo na njem nekaj stoletij prej, ko je bilo pod ledenim pokrovom.
Preglednica: Izbrani podatki geodetskih meritev o izmeri površine (v ha) ledenika pod Skuto in Triglavskega ledenika med letoma 1946 in 2007.
|
LETO
|
LEDENIK POD SKUTO
|
TRIGLAVSKI LEDENIK
|
|
1946–1954
|
2,5–3,0
|
~15
|
|
1997/1995
|
1,5 (1997)
|
3,0 (1995)
|
|
2003
|
0,7
|
0,7
|
|
2007
|
1,1
|
0,6
|
Vir: Arhiv Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Miha Pavšek