Erik Švab je to poletje preplezal nekaj težkih smeri v Julijskih in Karnijskih Apah ter Dolomitih.
Poletna sezona v gorah
Letošnja poletna sezona se je tudi za zamejske plezalce in alpiniste že začela: 26. junija sva Erik Švab (AO SPDT, La Sportiva, KONG, Montura, Grivel) in tržačan Stefano Staffetta preplezala prvo, lažjo smer pred bolj zahtevnimi vzponi. “Affinità e divergenze” (Podobnosti in razlike) poteka v severo-vzhodni steni gore Creta di Mimoias v Karnijskih Alpah nad dolino Val Pesarina. Novejšo smer iz leta 2000 je od spodaj s svedrovci opremil tržaški plezalce Massimo Sacchi, ki so mu pomagali Marco Sterni in drugi, visoka je 200 metrov, najvišje težavnosti pa segajo do 7a+ (VIII+), obvezno do 6c, sestop ob vrvi. Smer, za katero potrebuješ samo 8 kompletov je idealni uvod v poletno sezono, saj je dostop do stene precej kratek in enostaven (1,5 h od glavne ceste po dolini Pesarina) pa tudi smer je lepa in dobro opremljena. Oba sva jo preplezala na pogled izmenično v vodstvu v 3 urah. Stena Creta di Mimoias ima zelo dobro skalo in v njej potekajo še tri moderne smeri, ki so jih opremili in preplezali predvsem lokalni in tržaški plezalci.
Naslednji cilj je bila 2. julija še zadnja smer, ki sta jo v zahodni steni Robona nad Nevejskim sedlom splezala in opremila Marco Sterni in Massimo Sacchi in sicer »Rigoletto«. Gre za kratko a zahtevno smer v odlični sivi skali, katere značilnost je prvi najtežji raztežaj, kjer kljub oceni 7b+ srečamo obvezno in tehnično zahtevno mesto težavnosti 7b, ki bi marsikateremu vrhunskemu športnemu plezalcu povzročalo resne težave, da sploh pride čez… Smer sva zmogla v 5 urah kljub temu da je dolga samo 4 raztežaje ocenjene 7b+, 7b, 6c+ in 6c. Sam sem oba najtežja raztežaja preplezal v vodstvu in razen prvega, vse na pogled. V tej steni, do katere se pride iz Nevejskega sedla po stezi št. 637 v dobri uri in pol, so poleg omenjene še smeri: Il mio cuore vola alto come un falco (Moje srce leti visoko kot sokol, 7c+ max, 7b obvezno, 4 R), La bellezza non conosce paura (Lepota ne pozna bolečine, 7c max, 7b obvezno, 5 R) in nova smer, katere zadnji raztežaj je še vedno projekt, ki sem jo opremil in preplezal jaz (8b?, 7c obvezno, ocene po raztežajih: 7b+, 7b+, 7c, 6b+, 7a+, 8b?).
Poletne vzpone sva s Staffetto nadaljevala v Dolomitih, kjer sva po spomladanskem vzponu v pakleniškem Spiderju najprej splezala novejšo smer z imenom »Spiderman«, ki jo je v zahodni steni Lastoni di Formin nad prelazom Giau opremil od spodaj s svedrovci lokalec iz Cortine in eden izmed najboljših plezalcev v Dolomitih Massimo Da Pozzo, ki je znan po zahtevnih in težkih smereh v okolici mondenega dolomitskega središča. Smer je dolga 300 m z najvišjo oceno 7b+ (7a obvezno) in poteka v dobri, mestoma odlični, včasih pa malo krušljivi skali z precejšnjimi razdaljami med svedrovci in težkim plezanjem. Sam sem smer preplezal prosto na pogled do 7b, najtežji raztežaj 7b+ pa na fleš, saj ga je pred njim poskušal Staffetta, ki je samo v tem raztežaju enkrat padel. Za vzpon sva porabila 7 ur, dostop do stene je precej kratek (slabo uro) in poteka od ceste, ki vodi na prelaz Giau malo pod njim. Sestopa se ob vrvi in v kratkem se pride nazaj do avta.
Med tednom, ko se za vzpone v hribih trenira v športnih smereh in mimogrede ob priliki delovnih sestankov na Gorenjskem, sem 21. julija obiskal plezališče v Bohinjski Beli, kjer sem s spodbujanjem in navodilih, ki mi jih je dal dolgoletni ledni kolega in član AO Tržič Klemen Premrl, preplezal na fleš smer »Ženska za nagrado« 8a, ki je moj najboljši tovrstni dosežek ter odličen pokazatelj pred novimi vzponi v hribih.
Vzponi v hribih se se res nadaljevali in zaradi nestanovitnega vremena, ki ni dopuščalo večdnevnega plezanja, sem se s Stafetto 6. avgusta odpravila v skupino Civette v Dolomitih, kjer sva v Torre Venezia (Stolp Benetke) preplezala novejšo moderno smer “Rondò Veneziano”, ki sta jo leta 2001 od spodaj s svedrovci in klini opremila odlična južnotirolska plezalca in moja soplezalca ob različnih prilikah (npr. hitrostna tekma v Paklenici) Christoph Hainz in Kurt Astner. Smer je do letos imela dve ponovitvi s strani drugih južnotirolskih plezalcev in ponuja zahtevno ter izpostavljeno plezanje v navpični in previsni južni steni. Dolga je 500 m in težave segajo do 7b+ (7a obvezno).
oba sva celo smer preplezala prosto in na pogled oziroma fleš, glede na to, da sva se izmenjavala v vodstvu, v 8,5 urah. Smer je psihično precej zahtevna, saj so nekatera mesta precej krušljiva in tudi redki svedri oziroma klini so precej narazen. Z vrha se sestopa na drugo stran po klasičnem sestopu z nekaj spusti in hojo.
Za tem sem plezal še Cleopatro (8a) v Wendenu, vendar ne prosto in se manj na pogled, ker je res izredno težka in zahtevna. Naslednji dan smo zaradi slabega vremena pobegnili v plezališče Cevio kjer sem na pogled zmogel smer Il Bucco (7c).
Erik Švab