Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pomembni obletnici

Planinskega društva Podbrdo - Olga Zgaga: 50-letnica nadgradnje koče na Črni prsti in 40-letnica izgradnje tovorne žičnice na Črno prst

PD Podbrdo v letu 2016 zaznamujeta dve pomembni obletnici, ki povezujeta zgodovino slovenskega gorništva z današnjimi rodovi.

50-letnica nadgradnje koče na Črni prsti

Nadgradnjo koče je društvo planiralo že ob prevzemu jeseni leta 1959. Gradbeni odbor v sestavi Ivan Anderle (takratni predsednik), Peter Dakskobler, Janko Valentinčič, Milan Štendler in Milan Dakskobler je sklenil, da jo bo obnovilo v dveh fazah. Prvo je zaključilo 4. septembra 1960, ko jo je uradno predalo namenu. Že leta 1961 je odbor, ki se mu je pridružil še Janko Beguš, začel s pripravami za nadgradnjo za eno nadstropje. Dela so postopoma tekla pet let. Zagnani in požrtvovalni člani in podporniki društva so v tem času iz doline na vrh gore prinesli na svojih hrbtih in pritovorili na konjih preko 128.000 kg gradbenega materiala in opreme. Pri gradnji so opravili preko 3000 ur prostovoljnega dela. Akcijo je finančno podprla PZS, na pomoč so priskočila podjetja in zadruge. Zaključek te velike delovne zmage podbrških planincev, ki je pomembno obogatila tudi slovensko planinstvo, je društvo praznovalo 7. avgusta 1966. Dogodek je privabil na goro okrog 2000 ljubiteljev planin od vsepovsod. Slavnostni govorniki so bili predsednik PZJ dr. Marijan Brecelj, predsednik PZS Miha Potočnik in predsednik PD Gorje Klinar.

K uspehu akcije so v veliki meri pripomogle bogate organizacijske sposobnosti, neomajna volja in optimizem predsednika društva Ivana Anderleta. Z vsem tem in s pristnim humorjem je namreč domačine tako navdušil za planinstvo, da ga skoraj ni bilo, ki ne bi pridal kamenčka k napredku društva. Govornikom se je pridružil s poročilom o poteku obnove in nadgradnje in s pohvalo članov društva, da so delali z globoko zavestjo in pripadnostjo planinski organizaciji.
V skladu s sklepom, sprejetim na posvetu planinskih društev Primorske v Podbrdu 10. 10. 1965, je bila tega dne koča poimenovana v »Planinski dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti«. Predstavniki Planinskega društva Trst so društvu podarili oljno sliko Zorka Jelinčiča, ki v koči še vedno spominja na te »velike« čase.

40 - letnica izgradnje tovorne žičnice na Črno prst

Od drzne ideje …

Od vsega začetka je Planinskemu društvu Podbrdo nenehno skrb povzročal prenos materiala in hrane na Črno prst. Nosačev je bilo vedno manj, kajti vedno več mladih se je šolalo ali se zaposlilo tudi izven Baške grape. Na vidiku je bila tudi obnova dotrajane fasade in strehe, tudi sicer je bilo prometa v koči vedno več. Predsedniku Petru Čuferju se je leta 1975 porodila za tiste čase drzna ideja o izgradnji tovorne žičnice iz Stržišč na vrh gore. Zanjo je takoj navdušil mladi rod podbrških planincev, ki so mu že 3. avgusta 1975 pomagali pri prvih pripravah. Določili so, kje naj bi tekla trasa, izmerili njeno dolžino, ki je pri višinski razliki 1054 m znašala 2196 m in predvideli nosilnost 250 kg.

… do uspešne izgradnje …

Predlog z meritvami in skicami je Peter Čufer predstavil upravnemu odboru društva na seji 23. 9. 1975. Po dolgi in burni razpravi je bil ob izdatni podpori mlajše generacije sprejet. Tako se je v društvu pričela še ena zgodba, podobna tisti ob prevzemu koče na Črni prsti leta 1959: polna odrekanja, prilagajanja in srčne želje po dosegu zastavljenega cilja. Dela so pod vodstvom Petra Čuferja, ki je za žičnico izdelal tudi vse strokovne izračune in projekcije, stekla z bliskovito naglico. Že jeseni je društvo odkupilo zemljišče, dokončno določilo lokacijo in opravilo nekaj del, ki jih je zaustavil sneg. Spomladi so bili prvič na trasi 4. aprila. V nevarnih skalnatih strminah je z nadčloveškimi napori postavljalo žičnico kar 64 krajanov, od tega tretjina mladih. Delali so 31 dni, pogosto tudi po 12 ur in več dnevno. Od 15. do 27. junija so bili na trasi vsak dan. Pogosto sta jih je ovirala dež in celo sneg. S svojo zagnanostjo, preprostostjo in odločnostjo je bil Peter Čufer gonilna sila med njimi. Skrbnega, neutrudnega delavca in doslednega, natančnega zapisovalca kronologije gradnje, so mladi imeli radi. »V najtežjih trenutkih jim je njegova prisotnost, razsodnost, predvsem pa neomajna volja vlivala zaupanje«, je zapisano v kroniki društva. Pri izdelavi vseh spojev nosilne vrvi sta se s kvalitetnim delom izkazala Cveto Kemperle in Marjan Burgar.
Točno po letu dni od prvih aktivnosti so 3. avgusta 1976 potegnili na goro prvi voziček, napolnjen z materialom za oskrbovanje koče. Gradnja je zahtevala 3982 prostovoljnih delovnih ur, od tega so jih mladi opravili 2490. Ti so se v tem letu izkazali tudi pri oskrbovanju koče. Vse potrebno so znesli na goro v koših. Zato društvu ni bilo treba najeti konjev in je prihranilo pri denarju.

Naslednje leto so s prostovoljnim delom na vrhu gore postavili še leseno brunarico in pod njeno streho spravili motor za žičnico.

… in obratovanja

Prvi upravljavci žičnice so bili Peter Čufer, Ivo Alojz Čufer, Cveto Kemperle in Beguš Mirko. Vztrajali so vse do leta 2001, ko sta žičničarsko službo prevzela Simon Drole in Roman Dakskobler. Slednjega zaradi službenih obveznosti zamenjujeta Stanislav Rejec in Bogomir Felzer.

Tovorna žičnica se še danes vzpenja iz Stržišč na Črno prst po isti trasi, kot je bila začrtana pred štiridesetimi leti. Čeprav ji zima ne prizanaša, saj skoraj vsako leto prevrne kakšnega od nosilnih stebrov, ob rednem vzdrževanju žičničarjev in članov društva še vedno dobro služi svojemu namenu. Vse prvotno lesene stebre so zamenjali s kovinskimi, večkrat so obnovili ali zamenjali tudi vse druge elemente. V začetku so jo zagnali do 45-krat v letu, v zadnjem desetletju pa kar 80- do 90-krat. Lani je prepeljala 21 ton tovora.

Tekst: Olga Zgaga
Foto: iz arhiva Cveta Zgage in PD Podbrdo

 ...07.2016



 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.