Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Poti na V. planino (2)

December 2001: Tako, prispeli smo do lažjih, južnih pobočij, kjer prevladujejo markirane poti.

PLANINARJENJE

Poti na Veliko planino (2)


Nadaljujemo z opisovanjem poti in pristopov na Veliko planino, ki smo ga začeli že v prejšnji številki.

Naslednji pristop nas na planoto spet vodi po zahodnem pobočju mimo lovske koče Sivnik. Ta pristop ima več pod-variant. Izhodišče je ponovno Kraljev hrib. Do že omenjenega križpotja gremo po poti na Rigelj, vendar na omenjenem križpotju zavijemo desno. Pot nas čez grape in robove vodi prečno dokaj vodoravno in nas skozi gost gozd pripelje do uravnave, kjer stoji lovska koča Sivnik. Za kočo (nadaljevanje prečne poti je ena od variant!) stopimo na gozdni hrbet, po katerem se v ključih vzpnemo nad gozdno mejo do prečne stezice v travah (povezava poti čez Rigelj). Na križpotju zavijemo desno do sedelca (tu je možen brezpoten pristop na vrh čez ti. Planjavo). Tu začnemo dolgo in zanimivo prečno popotovanje čez razgledna in valovita pobočja, čez grape in robove, pod stenami in nad njimi do široke grape v gozdu. Tu se nam odkrije dokaj enostaven prehod na vršna pobočja, od koder brez težav čez trave in ruševje dosežemo rob planote. Pot je mestoma zahtevna in izpostavljena ter orientacijsko težka, hoje je 4 ure.

Zadnji zanimivi neoznačeni pristop na rob planote iz Kamniške Bistrice vodi skozi Konjsko dolino, tudi ta ima nekaj pod-variant. Izhodišče je domačija v Predkonjski (bližnje slapišče je naravna znamenitost). Mimo hiše zavijemo v dolino. Večkrat prestopimo potok in se vzpnemo do lepega slapišča (na levi), kjer zavijemo levo (nadaljevanje ob strugi je mestoma zahtevno in zaradi hudourne vode tudi težko prehodno). Stezica nas vodi čez zanimiv del nad strugo, višje pa zavije v gozdno pobočje in se v ključih dvigne do stika s prečno potjo od Sivnika. Po njej nadaljujemo desno v rahlem vzponu čez več robov in grap vse do zadnje grape in Gamsovih strež, kjer je sedlo, 1276 m (drug odcep s prečne poti levo vodi do izvira imenovanega Curla na robu planote). Smo nad planino Kisovec, do vrha pridemo brez težav po markirani poti. Pot je mestoma zahtevna in tudi orientacijsko težka, hoje 3-4 ure.

Tako, prispeli smo do lažjih, južnih pobočij, kjer prevladujejo markirane poti. Ena najbolj hojenih vodi iz Stahovice mimo sv. Primoža in sv. Petra in skoraj ne potrebuje opisa. Izhodišče je v bližini križišča v Stahovici. Široka pot nas mimo vasice Prapretno prečno v rahlem vzponu pripelje do sv. Primoža (tu je lepa povezava s planino Kisovec, iz vasice Potok v Črni pa vodi do sem tudi neoznačena stezica). Od tu se vzpnemo v severni smeri do grebena Ravnega hriba in pod Pasjimi pečmi od sedelca, kamor pripelje tudi pot skozi Konjsko dolino. Pot je nezahtevna in označena, hoje je 3-4 ure. Pa vseeno omenimo tudi eno neoznačeno južno pot: ta vodi iz doline Črne na planino Kisovec iz vasice Žaga. Od domačije št. 4a krenemo levo v breg, višje se v ključih vzpnemo do prečne poti sv. Primož – Kisovec, kjer je Železničarski dom, pot je nezahtevna, hoje 3-4 ure.

Cela vrsta markiranih poti vodi na planoto z vzhodnega dela doline Črne. Gostišče Jurček v Krivčevem je izhodišče za dve poti. Na pašnikih stopimo na pot, ki nas skozi gozd v ključih pripelje do uravnave (cesta) in mimo lovske koče in kmetije Podkrajnik (razgled) do križpotja. Če zavijemo levo, dosežemo čez strmo gozdno pobočje uravnavo planine Kisovec, kjer pot naprej že poznamo. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. Če pa v križpotju zavijemo desno, nadaljujemo po cesti do odcepa na levi, kjer skozi gozd dosežemo cesto Kranjski Rak-Kisovec. Nadaljujemo ponovno skozi gozd (desno je globel Rakove ravni) in čez strmo pobočje pridemo pod Gojško planino. Od tu po prijetni travnati razgledni poti dosežemo Malo planino. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. Do Gojške planine lahko pridemo po markirani poti tudi s Kranjskega Raka. Pot nas vodi skozi gozd čez pobočja Velike griče do ceste in stika s potjo s planine Marjanine njive. Višje stopimo na pot od Jurčka. Pot je nezahtevna, hoje je 3 ure. Edina markirana pot iz doline Podvolovljek vodi z domačije Selišnik v dolini Brložnice. V spodnjem delu nas vodi po razriti gozdni cesti, višje po lepi stezici do ceste (tam splezamo po leseni lestvi) in planine Marjanine njive, nad njo pa se priključimo poti s Kranjskega Raka. Pot je nezahtevna, hoje 3 ure. V starih časih je bilo še več poti, ki so vodile na planoto, vse pa so danes zaraščene in za hojo neprimerne. Ena je vodila iz Podvolovljeka čez planino Bukovec, druga pa iz Lučke Bele čez sedlo Prag (to v sestopu še najdemo). Naj na koncu opozorim še na zanimivo prečno lovsko stezico, ki vodi pod vzhodnim delom planote.

Poti z zahodne strani so primerne le za kopni čas, v snegu pa so boljši južni in jugovzhodni pristopi (prečenje pod Pasjimi pečmi je vseeno zahtevno!). Brez zemljevidov nam opisi ne bodo veliko povedali, torej: Grintovci (1:25.000), Kamniško-Savinjske Alpe (1:50.000). Največ opisov pristopov na Veliko planino bomo našli v planinskem vodniku Grintovci, Južni pristopi (Sidarta, 1995). Srečno pot!


Velika Planina, Marija Snežna. Foto: Vladimir Habjan. Dodano iz arhiva.

Vladimir Habjan

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.