Železar - Jaka Čop: Tudi v ta kraj, daleč od naših Julijcev, sem bil povabljen, da v Lenartu in v okoliških šolah posredujem učencem planinsko, pravljico »Zlatorog«.
V teh šolah je mladina pohvalno ubogljiva in mirna. Najprej sem učencem na teh šolah izrekel prisrčne pozdrave učencev naše žirovniške osnovne šole, ki so jih z veseljem sprejeli in seveda tudi vrnili. Nisem jim pozabil razložiti, kje je ta šola in predstaviti naših pet velikih mož. Priljubljena triglavska pravljica o Zlatorogu osrečuje mlade učence po šolah od prvega do četrtega razreda. Tudi v višjih razredih jim ta povest ugaja, ker prek osemdesetih barvnih diapozitivov spoznajo del naših Julijcev. Koliko so ta predavanja uspešna, se vidi iz velikega odziva gledalcev oziroma poslušalcev, saj sem navdušil že 14.000 otrok v domovini in Slovence v zamejstvu.
V kako lepih gorah je živel Zlatorog, prikažem z lepimi posnetki pašnikov, cvetočih livad in jezer, ki so se takrat razprostirala na Komni v Zlatorogovem raju. Najzanimivejši posnetki za najmlajše so ovčke, ribice; metuljček, ježek in srnica. Začudijo se kozorogu in razložim jim, kako krotka je ta naša največja gorska žival, da se ji lahko tudi oni približajo na nekaj korakov, a le, če so mirni in tihi in brez palice. Le malokateri od učencev pozna svizca, zato ga opišem in razložim njegovo življenje visoko na travnih pobočjih v gorah. Ko prikazujem planinsko cvetje, povem, kako sem vesel vsake rože, katero pustijo planinci cveteti tam, kjer je zrasla, da je ne odtrgajo, sicer bi zvenela v rokah in kasneje bi jo našel uničeno na poti. Zvedo tudi, da so te slike nastale v Triglavskem narodnem parku, koder je prepovedano razgrajanje, trganje rastlin, odmetavanje odpadkov, plašenje živali — treba se je obnašati kot dobro vzgojen planinec, vse zato, da bodo imeli oni, ko dorastejo, čim naravnejšo gorsko pokrajino.
Planinec mora priti v gore že vzgojen, vzgajati jih v planinah je pozno! To je tudi vzgojni uvod v pravljico. V dolini Trente vidijo kočico, v kateri je bil rojen lepi trentarski lovec. Soča, divja Trenta in gostilna, v kateri je živela lepa hči gostilničarke. S tem se začenja pravljica, ki je ilustrirana z desetimi reprodukcijami akademskega slikarja Rudija Kogoja. Da ob tem spoznajo nekaj gora, jim na diapozitivih pokažem, kje vse je trentarski lovec iskal Zlatoroga. Za učence je še posebno zanimiv Mangart z jezerom, Špik, grapa v Martuljku, obraz Ajdovske žene in Široka peč, kjer je lovec streljal na Zlatoroga. Sledi Bogatin z »zakladom « in na njegovem vhodu triglava kača.
Otroci se pri teh slikah kar spogledujejo med seboj in večkrat zaslišim vzdihe. Tudi zadnji del pripovedke, ko je Zlatorog odšel v druge kraje, opustošil Komno — svoje kraljestvo, predstavim tako, da namesto prejšnjih lepih rož prikažem bodičaste cvetove, tam, kjer so bila jezera, so sedaj mlakuže s pupki, razrušena pastirska koča, okostje gamsa, črnega gada in razdejanje pašnikov in cvetočih livad do golih skalnatih pobočij. Zlatorog pa nam je zapustil Zlatorogove rože in še mnogo mnogo lepote naših Julijskih gorah za vas mlade, da jih boste z zadovoljstvom doživljali, sklenem pripoved.
Če sem vzbudil v mladih zanimanje za gore in kulturni odnos do njih, sem dosegel svoj planinski namen.
Jaka Čop
Železar, 8. november 1984