Urednik Gore-Ljudje 01.11.1942 16:06 807 0

Pred zlatim jubilejen

Jutro, 1. november 1942: ... Slovenskega planinskega društva

Prejeli smo trojno številko »Planinskega vestnika« za letošnje zadnje četrtletje, številka je po vsebini prav živahna in lepo opremljena. Priložen ji je zelen letak, ki zasluži vse upoštevanje. Zato kratko povzamemo njega vsebino, da z njo seznanimo širšo slovensko javnost:

Slovensko planinsko društvo bo v letu 1943 proslavilo svojo 50-letnico. Njegovo glasilo pa prične svoj 43. letnik. Vojne razmere narekujejo omejitve, vendar se odbor zaveda, da bi ga zadela preveliki odgovornost, če bi brez nujne potrebe ukinil »Planinski vestnik« prav v jubilejnem letu društva, ko se bo treba nekoliko ozreti v častitljivo preteklost Slovenskega planinskega društva in bo treba pogumno z najlepšimi upi in pričakovanjem zasnovati smernice za njega bodočnos.t »Planinski vestnik« bo torej dalje izhajal, prepričan, da mu bo članstvo ostalo zvesto. Saj je v zadnjih dveh kritičnih letih z zgledno vztrajnostjo in zavednostjo in kljub skromnim dajatvam in ugodnostim, ki jih je dobivalo v zamero vzdrževalo svojo planinsko organizacijo. S tem je članstvo dokazovalo, da se zaveda svojih dolžnosti nasproti društvu, ki že 50 let visoko dviga prapor ljubezni do našega gorskega sveta in že pol stoletja združuje v svojem okrilju ljubitelje naših prelepih planin stalno vzbujajoč v njih ogenj navdušenja in željo po spoznavanju onega dela naše domovine, kjer ... »strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine«.

»Planinski vestnik« bo kakor do sedaj prinašal potopise in članke o plezalstvu iz višinskih predelov domovine ter se bo, če bo gradivo na razpolago oziral tudi v gorski svet zamejstva. Objavljal pa bo seveda tudi zgodovinske prispevke in sestavke teoretskega značaja, razprave o alpinistični tehniki ter, kadar koli bo mogel tudi prirodoslovne članke iz našega planinskega in sredogorskega sveta, spominske spise in še marsikaj. Prav v tem času pa vidi »Planinski vestnik« eno svojih glavnih nalog tudi v tem, da seznanja čitatelja z drobnimi lepotami in zanimivostmi naše zemlje sploh, pa naj bodo v višavah v ravnini ali pod zemljo. S tem se krepi vezi, ki nas priklepajo na ta mali vroče ljubljeni košček zemlje.

V pričujoči trojni številki je na uvodnem mestu objavljen prispevek Jožeta Glonarja »S smučkami na Adamello (3554)«. V uvodnih besedah popisuje pisec, kako je Rim prebil preteklo hudo zimo: »Večno mesto se je kar štirikrat odelo z belo snežno odejo, kar se le redkokrat zgodi. Ta nepričakovani sneg je prav posebno razveselil nas, kar nas je tukaj na študijah. Bil je nekak pozdrav iz domovine, ko smo gazili po njem; prej smo namreč mislili, da ga bomo od tukaj samo opazovali na oddaljenih gorskih vrhovih. Najnižja temperatura je bila –5° C, česar ne pomnijo v Rimu od leta 1859. Pa tudi nas je prav pošteno zeblo, da se nismo nikoli mogli prav pregreti. Tega je krivo vlažno podnebje (bližina morja!) in pa sobe brez peči. Ko smo namreč prišli v Alpe na smučanje, kjer smo imeli celo do –30° C, smo se počutili mnogo bolje, ker je bil zrak suh in nas ni mučil z anginami. Tudi ni tukaj nihče ozebel, razen nekateri med tistimi, ki so bili na Adamellu. V večnem mestu pa smo dobili skopaj vsi ozebline, nekateri celo tako hude, da so kakor kakšni lijaki segale prav do kosti. Tega je deloma tudi kriv pompozni marmor zgradb. Znani plezalec Slavko Peršič objavlja kratek članek o počeh, o razpokah med pečevjem in snegom. To je pojav v apnenčastih gorah, kakršnega srečujemo ne samo pod stenami, kamor redko posije sonce, marveč tudi v strmih, ozkih in z bolj ali manj navpičnimi stenami obdanih snežnih žlebovih-ozebnikih, dalje v senci grebenov in vrhov. Gregor Skalar je prispevali feljton »Listi iz cepinovega dnevnika«. Jože Tomažič je prikupno in stvarno opisal izlet na Vezuv in v Pompeje. Poslednja dva članka sta pa posvečena naši ožji domovini Ante Debeljak šegavo kramlja na svoj način v potopisu: »En dan na dolenjsko stran«. Marjan de Reggi pa prav zanimivo opisuje Fridrihštajn na Kočevskem. Vsa trojna številka je opremljena z vrsto lepih slik. — Urednik bo tudi v prihodnjem letu dr. Arnošt Brilej.

Objavil Boris Štupar 01.11.2022
Oznake: 1942 Jutro 1942 PV SPD

L-G, 01.11.2022
Pred zlatim jubilejem SPD

Kategorije:

Iz preteklosti SLO evropsko Vse objave