Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prof. Joh. Frischauf

Jutro (1924): V Gradcu je dne 7. jan. umrl upokojeni profesor tamkajšnjega vseučilišča dr. Johannes Frischauf. Dosegel je starost 86 let.

K počitku je legel učenjak in planinoslovec, čigar ime imamo tudi Jugoslovani z zlatimi črkami zapisano. Bil je častni član Hrvatskega planinarekega društva, ki je za njega ustanovitev prvi dal iniciativo, častni član Slovenskega planinskega društva, kateremu je ostal zvest prijatelj do smrti, častni član občin Ljubno in Jezersko in dr. Svoje turistično delovanje je raztegnil poglavitno na Štajersko in Kranjsko zatem ga pa tudi razširil na Hrvatsko pogorje in Primorsko. Posebno slovi kot razkritelj Savinjskih planin. Najpreje je sam in v družbi manjših skupin raziskovati te planine in pripravljal potne zveze, potem je kot član društva »Oesteireiehischer Touristenklub« postavil prve primitivne planinske kočo kakor bivšo Frischaufovo kočo pod Grintovcem, bivšo kočo na Okrešlju in staro kočo na Korošici pod Ojstrico. Pri svojem delovanju so je oziral vedno na domačine in je postal iskren prijatelj slovenskega ljudstva. Ko so prišli časi, da so nemška planinska društva v naših gorah delovala le zaradi nemške propagande, se mu je zamrzilo njih delo in obrnil jim je hrbet, takoj pa začel podpirati razvoj Slovenskega planinskega društva, ki se jo v tistih časih ustanovilo. Sodeloval je pri vseh večjih napravah tega društva, dajal skrbno premišljeno nasvete, posebno se je zanimal za ustanovitev silno potrebnih turistovskih potnih zvez, sam izdeloval tozadevno načrte in vodil delo, sploh pa ostal vedno v najožjem stiku no samo z osrednjim odborom, nego tudi z vsemi delavnimi podružnicami, kakor posebno s savinjsko podružnico.

Ni pa ostal samo v planinah, skrbno je motril, kako bi se dal povzdigniti promet v naših dolinah. Veliko so jo trudil za zboljšanje cest in snoval načrte za nove cestne zveze. Dalekogledni so bili njogovi projekti za novo cesto, ki bi vodila iz Solčave in Logarske doline v Železno Kaplo in za novo cesto v Kamniško Bistrico (sedanja pešpot ob Bistrici je kot predpriprava že izvršena po njegovih načrtih), skupno z župnikom Aljažem so je trudil tudi za zboljšanju cest in potov v Triglavskem pogorju in pospeševal tudi gradnjo vseh planinskih koč, ki jih je zgradilo S. P. D. V javnosti je zastavil pero za turistiko v slovenskih pokrajinah, izposloval marsikatero podporo pri bivšem štajerskem deželnem zboru in se trudil posebno Logarsko dolino povzdigniti za središče turistovskega prometa. Zaradi naklonjenosti, katero je vedno kazal slovenskemu planinstvu, so njegovi neprijatelji na graški univerzi dosegli predčasno njegovo upokojitev. Od tačas naprej jo skoroda utihnil. Pokojnik je kot turist prehodil vse naše planine in izdal, oziroma priobčil vse polno zanimivih opisov in razprav, največ baš iz našega gorovja. Ohranimo mu časten spomin.

Jutro, 11. januar 1924

 

11.01.1924

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.