Polet - Marjetka Conradi: Ljubitelji prave, pristne orientacije ga imajo vedno s seboj. Ne glede na to, kje na zemlji se znajdejo, pa naj bo to sredi oceana, v postojnski jami ali na vrhu Triglava, jim kompas pokaže pot domov.
Magnetni kompas je zelo preprosta napravica, sestavljena iz lahkega in prosto vrtljivega magneta, ki mu pravimo magnetna igla. Ker Zemljo obdaja šibko magnetno polje, se magnetna igla vedno poravna v njegovi smeri, to je proti magnetnemu severu. Za lažje razumevanje tega pojava si predstavljajmo, da je zemeljsko magnetno polje podobno magnetnemu polju v okolici paličastega magneta, ki je »vgrajen« v sredici našega planeta. Ta magnet sestavljata dva pola (severni (N) in južni (S) pol), ki sta orientirana ravno nasprotno kot Severni in Južni pol Zemlje, Arktika in Antarktika. To pomeni, da se južni pol paličastega magneta znotraj Zemlje ujema z zemeljskim Severnim polom in obratno. Če se torej v naravi izgubimo s kompasom, nam ta pokaže smer silnic zemeljskega magnetnega polja oz. južnega pola paličastega magneta.
Čeprav zemeljski magnetizem poznamo in »čutimo« že več tisoč let, že iz obdobja pred našim štetjem, pa izvor »skritih« sil, ki magnetno iglo vztrajno držijo v severni smeri, še vedno ni povem pojasnjen. Obstaja več teorij, za najboljšo razlago je zdaj sprejeta t. i. teorija geodinama, ki pravi, da je zemeljsko magnetno polje posledica električnih tokov v notranjosti Zemlje. Zemljino sredico namreč sestavlja vroča gmota iz mešanice železa in niklja, ki zaradi izredno visoke temperature sama sicer ni magnetna, je pa dober električni prevodnik. Ugotovili so, da dnevno vrtenje Zemlje okrog lastne osi povzroča v njeni sredici krožne električne tokove, ti pa so lahko izvor magnetnega polja.
Meritve jakosti zemeljskega magnetnega polja so pokazale, da je izredno šibko, okrog 50 mikroteslov, in da njegova moč po vsej površini Zemlje ni enaka. Poleg tega je močno podvrženo vplivom Sonca, kar med drugim lahko vpliva tudi na natančnost orientacije. Sončni veter, ki piha proti Zemlji, namreč nosi s sabo kopico nabitih delcev, ki povzročajo nastanek močnih električnih tokov. Ti tako »motijo« magnetno polje Zemlje, da zaradi njih opažamo tudi dnevne premike lege Zemljinih magnetnih polov.
Pri orientaciji z magnetnim kompasom moramo upoštevati še dva popravka, ki nam lahko ponagajata pri iskanju pravega severa. To sta magnetna deklinacija in magnetna deviacija. Magnetna deklinacija je razlika med smerjo silnic zemeljskega magnetnega polja in smerjo geografskega severa, ki ima zemljepisno širino 900. Da dobimo pravo smer, moramo magnetno deklinacijo torej vsakič prišteti ali odšteti od smeri, ki jo pokaže kompas. Magnetna deklinacija je močno odvisna tudi od položaja na Zemlji. Tako npr. pri nas magnetna igla kaže okrog 40 zahodno, v New Yorku pa 250 vzhodno od geografskega severa. Poleg tega se zaradi vplivov Sonca spreminja tudi s časom, vsakih nekaj milijonov let pa se magnetna pola našega paličastega magneta znotraj Zemlje celo zamenjata.
Na točnost orientiranja močno vplivajo tudi druga magnetna polja. Kompas vam ne bo pokazal prave smeri, če se znajdete npr. v bližini daljnovoda ali kakšnega drugega železnega predmeta, ki sili magnetno iglo v svojo smer. Temu odstopanju pravimo magnetna deviacija.
Poleg prvinskega kompasa z magnetno iglo se v praksi danes uporabljajo še druge vrste kompasov, kot so girokompas, elektronski kompas in vse bolj razširjeni GPS-sistem. Girokompas je nasprotno od magnetnega kompasa nadvse uporaben na ladjah in v letalih. Z vrtečim se giroskopom vzdržuje stalno smer – proti severu, četudi se ladja znajde na razburkanem morju ali pa letalo v turbulencah. Elektronski kompas s senzorji magnetnega polja izračunava smer glede na geografski sever. GPS-sistem pa za orientacijo uporablja satelitsko navigacijo in se med delovanjem ne ravna po zemeljskem magnetnem polju.
Kot zanimivost naj na koncu omenim še, da so v grško-rimskih časih, ko kompasa še niso poznali, zemeljsko magnetno polje uporabljali za zdravilne terapije najrazličnejših obolenj. To je izkoriščala tudi mična Kleopatra, ki je na čelu stalno nosila magnetni trak – pa ne le zato, da bi privlačila dobre misli, ampak tudi zato, da bi si lajšala glavobole.