Domovina in kmetski list (1942), Po svetu: Avgust Gansser je bil prvi Evropec, ki je imel srečo, da je osebno obiskal najvišjega tibetanskega lamo. Ni bila to lahka reč.
Treba je namreč vztrajnih posredovanj tibetanskih menihov, preden komu dovolijo, da stopi pred obličje velikega lame, zlasti še, če gre za tujca. Silno redko se zgodi, da bi kak Evropec dobil takšno dovoljenje.
Avgust Gansser je bil torej prvi Evropec, ki mu je bilo dano videti na lastne oči vrhovnega tibetanskega verskega poglavarja. Moral pa se je Gansser poslužiti vse svoje premetenosti, da je dosegel svoj namen. Preoblekel se je v tibetanskega meniha in tako v rdečem plašču iz ovčje kože in z velikim, usnjenim pokrivalom, ki mu je zakrivalo pol obraza, šel na nevarno romanje.
Kot zemljeslovec se je Gansser v prvi vrsti zanimal za zemske sklade, iz kakršnih sestoji gora Kailas, visoka 6650 m. Slovita je postala ta gora zaradi svoje nenavadne oblike. Skoro vsi vzhodnoazijski narodi jo smatrajo za velikansko naravno svetišče, ki ga je zgradil Bog sam.
Tujec, ki hodi po teh krajih, je v neprestani nevarnosti pred krdeli divjih psov. Pa tudi Tibetanci, ki jih je Gansser srečaval na svoji dolgi poti, so postrani gledali tega čudnega popotnika. Zdel se jim je sumljiv in so se pomirili šele tedaj, ko je Gansser pred njihovimi očmi opravil molitve natančno po takšnem obredu, kakršen je v navadi med Tibetanci. Tudi tega se je moral Gansser temeljito naučiti, preden se je odločil za potovanje po Tibetu.
Drugi dan po njegovem prihodu na goro Kailas ga je sprejel sam veliki lama v avdienco. Najvišji tibetanski verski poglavar je bil tako trdno prepričan, da ima pred seboj pravega tibetanskega romarja, da mu je ob slovesu poklonil blagoslovljen meniški trak in posvečene črne zdravilne kroglice, ki človeku baje pomagajo proti vsem telesnim in duševnim bolečinam.
Zanimivo je, kako je Gansser v meniški halji odnesel s seboj zaklad dragocenih kamnov in drugih reči, ki jih je bil nabral na potovanju po Tibetu. Poslužil se je prav takšne zviiače kakor v starih časih zviti Odisej, da se je rešil enookega velikega Polifema. Gansser je tistesvoje kamne in druge reči porazdelil v številne manjše zavitke, ki jih je nato privezal ovcam pod trebuhe in jih nato pretihotapil čez indijsko mejo.
Domovina in kmetski list, 9. julij 1942