AK Slovenska Bistrica - Aleš Selišnik: ... ali Tečaj zimske tehnike
»Neznanska zareza me loči od sveta. Gibljem se v povsem drugi deželi: pusti, brez življenja, okamneli. V fantastični deželi, kjer prisotnost človeka ni bila niti predvidena niti mogoče zaželena. Kršiva neko prepoved, ne ozirava se na odklonitev, in vendar se dvigava brez sleherne bojazni.«
Maurice Herzog, Anapurna
20. 3. 2021 smo tečajniki alpinistične šole Impol SB izvedli tečaj zimske tehnike. V ta namen smo se podali na kočo v Grohatu pod Raduho. Razmere so bile po besedah alpinistov nadvse primerne za tečaj, saj smo bili deležni spremenljivega vremena in posledično raznolikega terena. Tečaj se je začel z zborom pred prostori kluba, od koder smo se podali na izhodišče (najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji, kmetijo Bukovnik). Na trenutke je dogajanje spominjalo na priprave na odpravo, kar mi je bilo že a priori všeč. Oprema. Ali imam vse? Dereze, vponke, cepin, pomožne vrvi … Je vse na svojem mestu? Pričakovanje. Sladki problemi.
Polni vneme in z žarom v očeh smo se tečajniki pod vodstvom Gorazda Pipenbaherja (v spremstvu Danila Tiča in Bogdana Napreta), odpravili izkušnji in tečaju na pot. Pot je bila izjemna, saj je teren prekrivala čudovita snežna odeja, ki je sicer pod težo občasnega pogrezanja mestoma oteževala napredovanje. Le–to je bilo sicer odločno in docela uspešno. Čeprav naša ciljna destinacija ni bila pretirano oddaljena od izhodišča, je bil občutek ob napredovanju izjemen. Skupina v takšnih trenutkih postane eno, tako da je bil altruizem vsakega posameznega člana dodobra zaznan. Izjemno.
Na končni destinaciji s čudovitim pogledom na severno steno Raduhe smo se razdelili v tri skupine pod vodstvom vsakega inštruktorja. V skupinah smo se izmenično izobraževali v tehniki pravilne hoje z derezami in zaustavljanju s cepinom (vodil Bogdan Napret), gibanju v navezi (vodil Gorazd Pipenbaher) in spoznavanju lavinskega tria z iskanjem »plazovnega ponesrečenca« (vodil Danilo Tič). Znanje smo z odprtimi usti pridobivali pod občasnimi sončnimi žarki in debelimi snežinkami.
Tečaj je bil vsebinsko bogat in poln novih informacij. Bogdan nas je z vnemo podučil o padcih in pokazal pravilno zaustavitev na pobočju v primeru padca iz hrbtne in trebušne strani. Cepini so hrumeli po snežni odeji in početje je postalo docela zabavno, ko smo tehniko ustavljanja vsaj deloma usvojili. Bogdan je zraven tega ves čas pazil, da so bile naše dereze pravilno obrnjene in steza dovolj strma. Nadalje nam je Gorazd pod budnim očesom pravilnega navezovanja (kot zmeraj) sprva pokazal, kako ustvariti t. i. T sidrišče v snegu s pomočjo cepina, in nas naučil pravilne tehnike varovanja pri zimskem napredovanju v navezi (varovanje prvega – dinamično in varovanje drugega v navezi – statično). Poudaril je, da je pokazana izvedba sidrišča zadnja v naboru, kar pomeni, da ima skala oziroma morebitno drevo razumljivo prednost. Vsak v skupini je naredil svoje sidrišče in se nato učil varovanja. Nikoli ne bom pozabil Gorazdovih besed:»Glavno, da je na tečaj zimske tehnike vzel magnezij.« Besede so se navezovale na del redne opreme tečajnika, ki je na to odvrnil:»Boljše, da ga odstranim, da me še kdo drug ne vidi.« Slednje naj nakazuje povezanost in sproščenost, ki smo si ju v nekaj mesecih obiskovanja predavanj in tečajev tečajniki ter učitelj privzgojili. Ustvarili smo klimo, v kateri sta klitje in napredek enostavnejša. Postali smo tim v pravem pomenu besede. Hvala, Gorazd.
Danilo je zraven informacij, ki so esencialnega pomena pred zimskim vzponom, svoj del informativno dodobra podkrepil z znanjem iskanja z lavinsko žolno. Sprva smo t. i. lavinski trio podrobno spoznali in nato novo znanje tudi preizkusili v praksi z iskanjem »ponesrečenca« -zakopano žolno. Poseben pomen pripisujem tudi »stolpu«, s pomočjo katerega smo spoznali, kako preveriti stabilnost snežne odeje. Znanje in izkušnje Danila so neopisljive, zato si je dokaj enostavno predstavljati tečajnike ob posredovanju znanja. Mimogrede, Danilo nas je vso pot spremljal na smučeh in nas na koncu tečaja tako rekoč nagradil s turnim spustom. Nepozabno doživetje.
Pri sestopu smo se ustavili na koči v Grohatu, kjer smo analizirali uspešnost tečaja in začrtali pot za naprej. V očeh vseh je bilo zaznati veselje nad doživetim in željo po trajanju. Ja, še in še. Prepričan sem, da smo kot skupina na dobri poti. Imamo izkušenega učitelja, ki nam predstavlja močno oporo pri napredovanju. Slednjemu pripisujem velik pomen, kajti naša alpinistična pot se šele začenja in še veliko vzponov, prehojenih poti, preplezanih smeri in preznojenih kapelj brez dna bo potrebnih, preden bomo lahko zakorakali v svet alpinizma. Ampak če smo odkriti, se po zaslugi zgodbe, ki jo pišemo skupaj, z njim lahko že skrivoma spogledujemo. Long live tečajniška skupina AK Impol 2021.
Aljaž Selinšek