Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Razglednik Kozji vrh

Seniorji.info - Mira Kofler: September ko začne gospodovati jesen se počasi izteka in mi želimo izkoristiti lepe dneve za pohode.

Že drugič v mesecu dni smo se peljali proti Jezerskemu. Nad vrhovi Kamniško Savinjskih Alp je vstalo sonce in poslalo svetlobo čez polja proti Kranju.

Kmalu smo zavili v ozko dolino Kokre nad katero se dvigajo strme stene strahospoštovanja vrednih vrhov. Po ne prav dolgi vožnji smo Pri Kanonirju na Spodnjem Jezerskem izstopili in začeli pot v mlado jutro. Tokrat smo si za cilj izbrali manj znani Kozji vrh.

Mimo hiš z garteljci, ki so kot iz nekega drugega časa, smo se odpravili najprej po široki cesti ki se je prijazno vzpenjala in klepet je bil živahen. Pri mogočnem jesenu pa smo zavili na desno in od takrat naprej vedno bolj resno navkreber. Klepet se je umiril in kmalu smo vedeli zakaj ime Kozji vrh. Zasluži si to ime in pri vzpenjanju nanj bi nam kozji parkeljci prišli hudo prav.

Prečili smo strmo pobočje in se dvigali nad gozdom ki marsikje spominja na pragozd. Podrta drevesa ležijo, debla prhnijo in izginjajo. Mnoga drevesa se stoje upirajo in njihova mrtva preluknjana debla so dobra domovanja za ptiče, veverice ... Pravo nasprotje so jim visokorastoče smreke, ki so ravne kot bi jih z metrom odmeril in visoko v nebo so brez vej. Pravi jambori, ki bi jih bil vesel vsak pomorščak.

Za grizenje kolen in globlje dihanje smo bili kmalu nagrajeni s pogledom na Košuto in Stegovnik. Še malo višje in zagledali smo Pristovški Storžič in Ojsterc. Razgledi so dali moč za še zadnji strmi vzpon proti vrhu. Neporaščen nudi prelepe poglede na bližnje velikane- na ostenje Kočne, na zašiljeni Storžič, na Grintovec, na ...

Nagledali in naužili smo se tu zgoraj nato pa previdno nazaj v dolino. Kljub pozornemu gledanju pod noge ni bilo mogoče spregledati dreves, ki so si v živi skali našla svoj življenjski prostor in rastla. Ko jih tako gledaš začneš verjeti, da nemogočih stvari skoraj ni, da sta le močna volja in uporna vztrajnost.

Po malo manj kot šestih urah smo nazaj na izhodišču, kjer smo počakali na avtobus. Nismo bili visoko, Kozji vrh meri v višino le 1628 metrov, a so bili razgledi lepi in široki in mi srečni.

Kako je že rekel Mali princ? ˝Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.˝

Mira Kofler

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.