Jasna Paladin: V torek, 31. maja, je minilo devetdeset let
... od rojstva dr. Toneta Cevca, etnologa ter raziskovalca in poznavalca alpskega sveta iz Kamnika, ki je močno sled zapustil na številnih raziskovalnih poteh. Umrl je pred 15 leti, da pa spomin na njegovo življenje in delo ne bo zbledel, so v Medobčinskem muzeju Kamnik pripravili slavnostni večer, na katerem so premierno predstavili tudi dokumentarni film o njem.
Na Kamniškem se je v vsej zgodovini rodilo veliko mož, ki so tako ali drugače pustili sledi, družina Cevc, ki izvira iz Tuhinjske doline, pa je dala kar dva: Emilijan Cevc je priznani umetnostni zgodovinar, Tone Cevc pa etnolog, ki je močno zaslužen, da je Velika planina danes takšna in tako raziskana, kot je.
Dokumentiral je pašne planine
Rodil se je leta 1932 v Kamniku. Že starši so ga navdušili za gore, njegov oče Emil je bil dve leti celo predsednik kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva in med začetniki smučanja na Veliki planini. Ko je bil star šest let, se je družina preselila v Ljubljano. Po gimnaziji je zaključil študij etnologije in umetnostne zgodovine. Doktoriral je leta 1969 z disertacijo Pastirski stanovi v Julijskih in Kamniških Alpah, dve leti kasneje pa se je zaposlil na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU.
Fokus njegovega preučevanja so bile Alpe, poleg Kamniških tudi Julijske in Karavanke; dokumentiral je pašne planine pri nas in v zamejstvu. Zanimalo ga je življenje pastirjev, njihov vsakdanjik, šege in navade, pripovedke, materialna kultura, stavbarstvo …, skratka vse, kar je povezano z življenjem v in na planinah. Sistematično je pridobival arhivsko gradivo, evidentiral in dokumentiral pastirske stanove, drvarska in oglarska zavetišča, vinske hrame, kmečke hiše in druge objekte na planinah. Vsa svoja dognanja je vestno beležil v terenske dnevnike, zapisoval podatke informatorjev in velikokrat tudi sam fotografiral. Bil je zelo odprt za sodelovanje z drugimi strokami – zgodovinarji, umetnostnimi zgodovinarji, jezikoslovci, geografi in predvsem arheologi.
Na terenu pa je največ raziskoval skupaj s poznejšima prijateljema Francetom Steletom in Miranom Bremšakom; znani so bili kot t. i. raziskovalna sveta trojica. Na Pečicah na Veliki planini so tako našli bronastodobno in antično selišče, na stanu pod Kamniškim sedlom pa antično postojanko. Slovenska visokogorska arheologija je ravno po zaslugi Cevca in njegovih sodelavcev dobila materialne dokaze o zgodnji naseljenosti in izrabi prostora od mezolitika naprej.
Zaslužen za ohranitev Velike planine
Izdal je več monografij, leta 1972 tudi knjigo z naslovom Velika planina; in prav ta knjiga ter delo arhitekta Vlasta Kopača sta najbolj prispevala k ohranitvi pastirskih bajt in kulturne krajine na Veliki planini, kakršno poznamo še danes. Njegovi zelo odmevni knjigi sta tudi Davne sledi človeka v Julijskih Alpah: Arheološke najdbe v planinah 1995–1996 in Lončene posode pastirjev: Sklede in latvice iz poznega srednjega in novega iz planin v Kamniških Alpah. Le leto dni pred smrtjo je skupaj s 15 strokovnjaki uredil tudi zbornik Človek v Alpah, desetletje raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah.
Dokumentarni film
Svojo plodno življenjsko pot je sklenil 10. februarja 2007. Umrl je nepričakovano, sredi dela, ko je pripravljal multimedijsko digitalno predstavitev svojih raziskav o Veliki planini. Družina je po njegovi smrti Medobčinskemu muzeju Kamnik izročila nekatere njegove osebne predmete, ki so na ogled na stalni razstavi Na planincah luštno biti …, ki je na ogled na gradu Zaprice. V muzeju pa so ob podpori njegove družine in s pomočjo bogatega arhivskega gradiva pripravili tudi dokumentarni film, ki je na ogled na kanalu Medobčinskega muzeja Kamnik na YouTubu.