Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Romanje III

Slika spletne kamere na KredariciGore in ljudje: »Nič nisi klical!« Janez, za romanje ne spremljam vremenskih napovedi, ne iščem na spletu trenutnih razmer in ne kličem meteorologov. (Spletno sliko Kredarice sem si pa le ogledal. Vir slike: ARSO)

Pravo ravnanje

 
Šestero zahtev Učitelj posebej navaja za pravo ravnanje: obvladovanje misli, obvladovanje dejanj, strpnost, ravnodušna vedrina, usmerjenost k cilju in zaupanje. (*)
 
 Izvir Krmarice v Krmi V Krmi me nekaj po ramenu potipa. In spomni, naj s seboj vzamem brezrokavnik protivetrnik. Obrnem se. Bil je pihljaj. Sem si to samo domišljal, Alcy? »Ko se pripravljaš za Pot, postane tvoje telo občutljivejše, tako da živce prav lahko vzburi zvok ali udarec in vsak pritisk občuti močneje.«(*)
V gozdu je varno. Ne moti nas (pojočih ptičev in potujočega) močno ropotanje skal, padajočih po skalovju Draških vrhov. Za začetek gre gor samo od sebe. Lažje je hoditi po velikokrat prehojeni poti. S pogledi zaokrožim visoko po kamnitih robovih doline.
 
Pobočja Breškega Jalovca Nizko spuščajoče se skalovje doline je v močnem nasprotju s strmimi travami Breškega Jalovca. Na nedeljskem romanju v Beneški Sloveniji sva z Ano občudovala rože z razgledom. In videla sva tudi največjega ptiča doslej. V knjigi sva našla natanko leto dni star vpis Dolfeta in Majde, mojih staršev dolgoletna gorska tovariša. S pripisom: »Radovednost nas je prignala na te konce. Lepo, vendar oblačno.« Alcy, naj dopišem, da je gora blizu Muzca, najbolj deževnega kraja v Italiji?»Prepusti vsakomur, da bo svoje delo opravil na svoj način in pomagaj povsod, kjer je potrebno, nikoli pa se ne vmešavaj v tuje delo. Mnogi na svetu se najtežje nauče, da bi se ukvarjali le z lastnimi zadevami; vendar se moraš prav tega naučiti.«(*)
 
 Sredi Krme Od kod se je vzel občutek, da sem prestopil domači prag? Kot bi na sneg stopil v copatih, tak je v starih in zmehčanih čevljih podplata občutek. Malo polje. Ali seva nevidna svetloba, ki jo svetlomer izmeri, pretemna slika pa je ne prikaže? Ali aparat ne deluje povsem ustrezno v tem posebnem svetu? Ops! Gleženj je otipal hlad stopljenega snega. Še pa še paše natakniti gamaše. Alcy, zakaj nisem tega storil že prej? »Rajši misli na to, kar zdaj delaš, saj sedaj ustvarjaš vzroke usode svojega prihodnjega življenja. Te pa lahko spreminjaš.«(*) Vse je postalo belo, belo in belo.
 
 Kjer se Krma obrne proti Triglavu Natančne odtise enega para nog je skoraj v celoti stopilo sonce. Kje bom srečal 'edinega'? »Dober dan ... Boste prespali na Kredarici? ... Lepo bo, vam bo svetila luna.« To pa ne, zadnji krajec je. Približni in sveži zmazki stopinj dolgih sestopnih korakov so vsaj polovično koristni. Pod Arhovo glavo so gospodovi dopoldanski odtisi našpikani od zobcev derez. Kaj ni vedel, da sta cepin in dereze obvezna zimska oprema, sedaj pa smo že sredi pomladi? Verjetno pozna univerzalno pravilo: raba opreme je odvisna od trenutnih razmer in sposobnosti. Alcy, se strinjaš? »Svojemu učitelju moraš zaupati, pa tudi samemu sebi.«(*)
 
 Vernar Na meji visokogorja se razvije apetit po očetovem jabolčnem zavitku. Mir se za kratek čas ujame v noge. Utegnem začutiti sporočilo hladnega narta: čevlji počasi spuščajo zvodenel sneg. V največji strmini ustavim počasno hitenje. Za menoj prihaja eno izmed spoznanj. Eno tistih, za katerimi se ženem v goro.
 
Spoznam, da sem se mu s hitenjem v bistvu izmikal. Gledam proti Rži. Alcy, kaj če bi tvegal en mali stranski skok? »Usmerjenost k cilju pomeni, da te ne sme nič niti za trenutek odvrniti s Poti, na katero si stopil.«(*)
 
 Jos in Janez Sam sem in sam izbiram trenutno hitrost. Tako enostavno je celo na romanjih po Blegošu z Josom. Zadnji ponedeljek je šel z nama tudi 'Janos'. Razlika v srčnem utripu je bila več kot očitna. Med hitenjem navkreber s človekom takt srca ni bil več po izbiri, ampak po zmožnosti. Zakaj, Alcy?
 
»Praviš, da se predobro poznaš? Če tako misliš, se ne poznaš. Poznaš le slabotno zunanjo lupino, ki je pogosto zabredla v blato. Tvoja volja mora biti kakor kaljeno jeklo, če hočeš stopiti na pot.«(*) Trojček tedenskih izletov se sestavlja v eno romanje.
 
 Je tam doli Okel? Bela obleka visokogorja je še večji del cela. Kot bi gore, oblečene v belo haljo, bili mineralni zdravniki. Skoraj sami doktorski nazivi so se enkrat podpisali pod izjavo, da je prava izbira naziva za planinca zelo pomenljiva. Morda so me bele gore danes ozdravile naziva antiplaninec. Sonce bo z gora belo obleko kmalu sleklo in prikazala se bo prava vsebina, prava oblika gora. Še eno spoznanje imam o nazivih. Alcy, naj ga oznanim celemu svetu (spletu)? »Ne vdajaj se nadutosti. Izvira zgolj iz nevednosti. Nevednik meni, da je velik, da je napravil to ali ono veliko stvar; modri pa ve, da je le Bog velik in da se je vse veliko izvršilo samo po njem.«(*)
 
 Pogled nese mimo roba Velikega Draškega vrha. Je tisto v ozadju Ratitovec? Janez in Milan sta šele danes priletela tja gor. Z njima hitro preteče čas v triglavski koči. Slovo. Alcy, kako počutje je najpravilneje? »Radost in vedrina naj ti postaneta pravilo.«(*) V temi gre dol kot po maslu. Na smučanje po gladkih podplatih sem ponosen le kratek čas. Dolgi, hitri koraki so veliko manj utrudljivi. Tudi tema v gozdu daje občutek življenja. Nikdar ne vem: ali se oglašajo sove ali uhajo čuki. Pogosto in glasno. Kako lepo!
 
(*) Alcyone, Ob nogah učitelja.
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 

Arhiv: Gore in ljudje

Arhiv: Četrtkova zgodba


Četrto romanje bo?

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.