Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Rudnica v Bohinju

Delo – Danica Velkavrh: je skoraj tisoč metrov visoka gora med Spodnjo in Zgornjo dolino

Delo, sreda, 28.11.2007 - TRIP


Rudnica v Bohinju

Po poteh, kjer je Minica nekdaj mučila mladega Janeza s katekizmom
Rudnica je skoraj tisoč metrov visoka gora med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino – Na turistični kmetiji Pri Andreju v Studorju lahko v tem letnem času preživite lepe, mirne počitnice – Spomini dr. Mencingerja

Okoli Rudnice so same visoke gore, tako da se pod njimi počutite kar malce zapostavljene. Je pa res, da vedno kuka iz sive megle, kadar ta prekrije dolino pod seboj. Ravno prav je visoka (946 m), da zahteva iz Stare Fužine uro hoje, čez Senožeti pa pol ure več. Rudnica je sicer tudi v Posavskem hribovju med zgornjim in srednjim Posoteljem. A predmet našega zanimanja je tista, s katere je z vsakim korakom lepši pogled na Bohinjsko jezero (527 m).

Planinska tura na Rudnico je primerna tudi, ko že zapade prvi sneg. Do vrha je porasla z jesensko obarvanim gozdom. Le z vrha se spuščajo v dolino pod Studorjem in Srednjo vasjo nevarni prepadi, zaradi katerih je treba na robu ostati previden. Tik pod južnim robom Rudnice leži kraj, imenovan Brod. Krajev s tem imenom je v Sloveniji veliko, toda le v enem se je v kmečki družini leta 1838 rodil pisatelj bohinjskih mlekojedov, trdni narodnjak – dr. Janez Mencinger.

Rad je hodil čez Senožeti in se spominjal v Moji hoji na Triglav, kako je prav na tej planoti po trinajstih letih študija v Ljubljani in na tujem spet srečal sošolko Minico, s katero sta hodila v šolo na Bohinjsko Bistrico. Ko se nekoč ni naučil katekizma, je Minica kar na poti v šolo vztrajala, da se nauči. Sedel je na stog poleg ceste, kjer ga je tako dolgo izpraševala, dokler katekizma ni znal. Pouk sta sicer zamudila, za kazen klečala, vprašana pa sta bila oba in – odgovarjala sta najbolje.
Na vrhu Rudnice ni planinske koče, našli pa boste dobro domačo gostilno v Stari Fužini pri Mihovcu. V sosednjem Studorju, ki se baha z značilnimi kozolci toplarji, pa najdete turistično kmetijo Pri Logarju. Zdaj je pri njih manj turistov kot poleti. Prihajajo zlasti tisti, ki si žele miru. Spet bo živahneje, ko bo zapadlo dovolj snega, da bodo urezali tekaške proge od cerkve sv. Pavla v Stari Fužini do Češnjice.

Pri Andreju v Studorju
Bohinj je v vseh letnih časih idealno izhodišče za krajše izlete in sprehode po urejenih poteh po dolini in za ture po Triglavskem narodnem parku. Pod strmo odsekanim vrhom Studorja (1002 m) je v gručasti vasi istega imena turistična kmetija Pri Andreju. Na vzpetini na robu vasi, na prisojnem pobočju pod Rajno, je ni mogoče zgrešiti.

Vidi se jo že z vrha Rudnice s slikovito skupino vezanih kozolcev pred njo. Pri stogih, kot jim pravijo in so ena najznačilnejših skupin kozolcev na Slovenskem, zavijete levo v vas, mimo gasilskega doma po klancu navzgor. Hiše in hlevi so prislonjeni v breg. Ko ceste zmanjka, ste na številki 31, ki je cilj.

Kmetija in 200-letni kozolec sta ohranjena v značilnem bohinjskem slogu. Nikoli jim ne zmanjka mleka, mlečnih izdelkov, jajc in zelenjave, tako da se gostje v lepo urejenih apartmajih lahko oskrbijo skoraj z vsem, kar potrebujejo. Tudi jabolk in hrušk jim je jesen obilo natresla. Če pa se odločite za gostilno, bo prava Pri Mihovcu v Stari Fužini, v Srednji vasi pa so Rupa, Pri Hrvatu in Ema.

Po blatu na Blato
Do Bohinjskega jezera je lep sprehod po poljski poti, speljani na robu njiv, s katerih so kmetje že pobrali pridelke. Veslači še vedno pridejo na svoj račun. Najpogumnejši se radi spuščajo s padali ali poletijo z zmaji z bližnjih vrhov. Domači rade voljo svetujejo gostom, kam naj se odpravijo.

Mnogi pa se še zdaj odločijo za planino Blato, ki spada med srednje visoke bohinjske planine, kjer imajo Logarjevi planšarsko stajo. Živina, ki so jo poleti pasli na planini, že prezimuje v hlevih. Kmetija je odprta vse leto (04/572 35 09). Ivanki in Janezu Logarju pomagajo pri delu na kmetiji hči Polona in sin Mirko ter posvojenca Martina in Alen.

Tudi v vasi pod turistično kmetijo je kaj videti. Ranč Mrcina (www.ranc-mrcina.com) dela s polno paro. Trenutno imajo petnajst konj, za jahanje pa se morate prej napovedati (041 790 297). Če hočete razmigavanja še več, zlasti športa, je pravi naslov PAC Sports v Ribčevem Lazu, ki organizira športne aktivnosti in izlete ter izposoja tudi opremo (www.pac-sports.com ali 041 698 523).

Danica Velkavrh
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.