Urednik Gore-Ljudje 26.09.2020 22:05 1840 0

S kolesom

Bojan Ambrožič: ... na Dobrač

Dobrač je 2166 metrov visoka gora nad Beljakom.
Ena izmed njenih posebnosti je, da skorajda do vrha pelje gorska cesta. Prvih 17 km je asfaltna, zadnjih pet pa makadamska in zaprta za promet.

Začetek ceste je nadmorski višini 585 metrov, kar pomeni da je do vrha gore potrebno premagati kar 1600 višinskih metrov. Avto sem pustil pri smučarskih skakalnicah v Beljaku. Nato pa sem se podal v breg. Klanec je po mojem občutku večino časa kar precej strm. Položi se le na dveh odsekih, kjer gre celo rahlo navzdol. Snežna meja je bila že na višini 1200 metrov. Potem pa je bilo z višino vse več snega. Na srečo so cesto splužili. Na višini 1733 metrov je asfalta konec in se začne makadam.
Ker imam gravel kolo nisem pričakoval, da bo to problem. Vendar me je presenetila označba, da je vožnja po makadamski cesti prepovedana za kolesarje, ker gre za narodni park. Ključavnice za kolo nisem imel. Zato sem ga skril pod smreko in odtekel naprej proti vrhu.

Snega je bilo na vršni planoti gore še precej več. Marsikje se mi je ugrezalo do kolen, mestoma do pasu. Tako, da tudi če bi bilo dovoljeno, ne bi s kolesom prišel daleč. Za smučanje bo potrebno, da pade še najmanj meter snega. Za sankanje pa ga je že dovolj. Prav tako tudi za udoben tekaški korak. Vesel sem bil, da me je nazaj grede kolo počakalo tam kjer sme ga pustil.
Sledil je le še zelo hladen spust nazaj do izhodišča.

Bojan Ambrožič, 26.09.2020
DOBRAČ S KOLESOM