Boris Štupar 11.02.1923 06:27 2182 0

Savinjska podružnica SPD

Jutro (1923) - Kakor smo že na kratko poročali se je vršil občni zbor Savinjske podružnice SPD dne 3. t. m v celjskem Narodnem domu. Iz poročila posameznih društvenih funkcionarjev posnamemo sledeče zanimive podatke:

Podružnica praznuje v tekočem letu svojo 30 letnico. Storila je tekom svojega obstoja v planinskem, kulturnem in narodnem oziru toliko, da je danes sploh nemogoče podrobno oceniti njeno delo. Če se omejimo samo na Savinjske
Alpe, vidimo, da je ravno Savinjska podružnica odprla in odkrila njih krasoto ter omogočila dostop do najlepših točk naših večno lepih planin.
Številna pota in koče pričajo o velikem delu. Da so bile to težke naloge, zlasti v razvoju turistike, je umevno. Kulturnim in športnim oviram pa se je pridružil še nacionalni boj z zemljelačnimi nemškimi neprijatelji, ki so delali z vsemi sredstvi proti podružnici in ogrožali njen obstoj. Le energiji podružnice se moramo zahvaliti za talo lep napredek. Želeti bi bilo, da se vseletni predsednik

Gospod nadučitelj Kocbek, ki je v podružnici najmarljiveje deloval, napiše svoje zanimive spomine o razvoju društva.
V preteklem letu je imela podružnica 511 članov, med temi 1 častnega in 7 ustanovnikov. Število članov se je pomnožilo na 97. Nemila smrt je vzela društvu 4 člane: veletrgovca Antona Kolenca, okrajnega sodnika dr. Lipšo v oba v Celju, trgovca Frana Srba v Gornjem Gradu ter ustanovnika in soustanovitelja podružnice poštarja Antona Goričarja v Mozirju.
Blagajniško poročilo izkazuje zadovoljive dohodke; občni zbor izreka darovalcem iskreno zahvalo.

Delovanje podružnice se razteza na oskrbovanje planinskih koč, na vzdrževanje potov in druge raznoterosti.
Podružnica ima šest lastnih koč, dve pa od Osredrednjega odbora v oskrbi.
Vseh obiskovalcev v Frischaufovem domu je bilo 1023, od teh 959 Slovencev,
44 Srbohrvatov, 5 Čehov, 9 Nemcev in 4 druge narodnosti. Piskernikovo zavetišče (Fortunat Herle) je štelo 835 obiskovalcev. Akcija za stavbo nove planinske koče v Logarski dolini je ostala na mrtvi točki. Tudi likvidacija zadruge »Rinka« še ni izvršena.
Koča na Korošici se je popravila in je sedaj v lepem stanju. Obiskovalcev je bilo v njej 446. Mozirska koča se je povečala in slovesno otvorila 16. junija.
Kočo je posetilo okoli 300 oseb.

Razna pota, predvsem okoli Korošice in Frischaufovega doma so se popravila.
Markacije so se na več krajih obnovile. Cesta iz Solčave do Logarske doline se je po zaslugi gosp. Robleka v Žalcu v toliko popravila, da se je na Vidov dan otvorila za vožnjo z avtomobili.
Zelo marljivo je deloval tudi celjski odsek podružnice. Priredil je več lepo uspelih skupnih izletov, napravil in popravil več poti v celjskem pogorju ter vzel v najem posestvo na Dostu, ki bo sijajno služilo izletniškim in zimsko sportnim namenom.
Končno se je razmotrivalo še vprašanje kako poglobiti društveno delo in povzdigniti zanimanje za turistiko v naših lepih Savinjskih Alpah.

Jutro, 11. februar 1923