Železar: Aktiv ZSMS Rateče-Planica je 21. marca organiziral potopisno predavanje z naslovom V gorah Sovjetske zveze.
Tokrat je bil predavatelj Jože Rožič, doma iz Rateč in član AO Mojstrana, ki je predaval o pohodu sedme jugoslovanske odprave na Kavkaz, o osvojitvi najvišjega vrha Kavkaza, 5633 metrov visokega Elbrusa in o neuspelem naskoku na 4.343 metrov visoki vrh Chatin-Taua.
Predavanje je bilo spremljano s prijetnim komentarjem in ilustrirano s preko tristo barvnimi diapozitivi same odprave. Iz predavanja povzemamo kratek zapis o odpravi.
Odprava je odšla na pot, 10. julija iz Brnika ob 16.45 uri in ob 21. uri prispela v Kijev, kjer so stali tudi naslednji dan. 12. julija so se zgodaj zjutraj odpeljali na kijevsko letališče in odleteli proti Mineralnim Vodam, kjer so uredili potrebne formalnosti. Od tam so odšli v Pjatigorsk in od tam v taborišče Elbrus. Že naslednji dan so začeli s pripravami za prvo turo na sam vrh Elbrus, preučili so dokončno tudi smeri za vzpon, potreben pa je bil tudi zadnji zdravniški pregled pred samim vzponom. 14. julija so se z avtobusom odpeljali v Terskol, zanimivo turistično mesto v zgornjem toku reke Baksan. Z žičnico so nadaljevali pot na višino 3000 m in dalje peš do »hiše enajstorice« na višini 4.101 m in naprej do bivaka 11 na višini 4.050 m. Naslednji dan so po osmih urah hoje osvojili vrh 5.633 metrov visokega Elbrusa. Nato so sestopili nazaj do bivaka 11.
V tabor so se vrnili 17. julija. Naslednji dan so se že pripravljali za osvojitev 4.343 metrov visokega Chatin-Taua. Vstop v steno so začeli 21. julija in po treh vrvnih dolžinah jih je doletela nesreča. Padajoče kamenje je oplazilo Rožiča po rokah in ga toliko poškodovalo, da ni mogel biti več prvi v navezi, vseeno pa je plezanje nadaljeval. Nekaj trenutkov za tem pa je kamenje poškodovalo nogo Stanetu in fantje so se odločili, da sestopijo. To je trajalo precej časa in fantje so naslednjo noč prenočili na mestu koder so začeli vzpon v steno.
22. julija so se vrnili nazaj v tabor Elbrus, kjer so stali do 30. julija, ko so se na letališču v Mineralnih Vodah vkrcali za Moskvo, kjer so se nastanili v hotelu Inturist. Naslednji dan so se sprehodili po Moskvi, pogovarjali z novinarji Tanjuga in sekretarjem ambasade. Prvega avgusta zjutraj so se odpeljali na moskovski aerodrom Šeremetjevo, od tam pa so odleteli v Beograd, kjer jih je pričakala množica ljudi. V Beogradu so se poslovili, nekateri so šli v Bosno, nekateri so ostali v Srbiji, Slovenci in Hrvati pa so se odpeljali na brniško letališče, kjer so jih pričakali prijatelji in znanci. S tem je bil del njihovega pohoda končan, Jože Rožič pa je bil izbran za člana VI. JAHO odprave, ki bo avgusta letos naskočila južno steno Makaluja.
A. K.
Železar, 10. april 1979