Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Snežni minerji prožijo plazove

Delo (1979) - France Bernot: Planinska zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom štaba za civilno zaščito spet priredila v Bovcu minerski tečaj za umetno proženje snežnih plazov.

Snežni plazovi povzroče vsako zimo in pomlad v Sloveniji veliko škode, saj na svoji poti uničujejo vse, kar zajamejo. Zato so zimski in pomladanski vzponi v gorah zlasti nevarni po močnem sneženju, še posebej, če piha močan veter in če so velike otoplitve, ki jih spremlja še deževje. Spomnimo se žrtev Zelenice, Storžiča, Mojstrovke. Spomnimo se, kolikokrat sta bila Ljubelj in Predel neprevozna zaradi snežnih plazov, ki so zasuli cesto ali kadar so samo grozili, da jo bodo zasuli. Spomnimo se od plazov poškodovanih planinskih koč in domov (stari Aljažev dom v "Vratih, Tičarjev dom na Vršiču, koča na Grohatu itd.). Snežni plazovi grozijo tudi nekaterim naseljem ali posameznim zgradbam.
Človek v gorskem svetu je že od nekdaj v nevarnosti pred snežnimi plazovi. Spoznaval je njihovo zahrbtnost in poskušal odkrivati zakonitosti njihovega proženja. Na območju Alp je nastajala in se bogatila z opazovanji in izkušnjami nova veda, veda o snežnih plazovih.
V prvi svetovni vojni so vojaki v Alpah spoznali, da je mogoče plazove umetno prožiti z razstreljevanjem (topništvo, minometi, bombe). Njihove izkušnje so koristile predvsem prebivalcem Alp, kjer so kmalu prvič v Evropi začeli redno umetno prožiti plazove.

Izkušnje ob uspehih na Zelenici
V Sloveniji so najprej umetno prožili snežne plazove na Zelenici in danes imajo že bogate izkušnje in dobre uspehe. Po odprtju smučišč na Kaninu (Prestreljeniških podih), zlasti po katastrofalnem plazu, ki je uničil postajo »C« - Skripi, so tudi tamkaj začeli skrbeti za varnost pred snežnimi plazovi tako, da so jih odstreljevali. Zato so postavili tudi več odstreljevalnih žičnic.
V začetku seveda še nismo imeli lastnih skušenj na tem novem področju, zato so morali prvi minerji snežnih plazov v tujino, kjer so se seznanili z vsem potrebnim.

Pred štirimi leti prvi tečaj
Planinska zveza Slovenije ni držala križem rok. Pri komisiji za gorsko reševalno službo je ustanovila še podkomisijo za snežne plazove, ki je pod pokroviteljstvom republiškega štaba za civilno zaščito in z njegovo finančno pomočjo organizirala pred štirimi leti prvi tečaj za umetno proženje snežnih plazov. Na nekajdnevnih tečajih so se seznanjali z eksplozivi in sistemi za vžiganje razstreliv, s snegom in snežnimi plazovi ter z najprimernejšimi načini proženja plazov. Programi tečajev so si bili bolj ali manj podobni. Le število udeležencev se je iz leta v leto večalo, kajti poleg začetniških so bili vedno tudi nadaljevalni tečaji, na katerih so si slušatelji iz prejšnjih let pridobivali novo znanje, staro pa poglabljali.

Kaj mora vedeti snežni miner
Zbor slušateljev IV. rednega minerskega tečaja je bil v petek, 30. marca v hotelu Kanin v Bovcu. Po pozdravnih in uvodnih besedah zastopnika RSCZ polkovnika Franca Robiča smo takoj šli na delo. Strokovni vodja tečaja major JLA Drago Dumčič je navzoče seznanil z vsem, kar mora miner poznati. Spoznali smo vrste razstreliv, njihovo učinkovitost in uporabnost, vžigalne vrvice, strelne kapice in eksplozivno vžigalno vrvico.
Nato sta kapetana S. Lončar in M. Jakšič prikazala z diapozitivi polaganje min ter načine njihovega vžiganja. Sledil je praktičen prikaz preizkušnje vžigalne vrvice in kmalu je zasmrdelo po smodniku. Program prvega dne je zaključil referat o preobrazbi snega v snežni odeji.
V soboto so ves dan delali na terenu. Najprej je kapetan Lončar poskusil s topom sprožiti plaz, kar se mu na žalost ni posrečilo. Nato so se tečajniki novinci razdelili v skupine in sami s šolskim strelivom pripravili pod mentorstvom mlajših oficirjev inštruktorjev svoje prve mine ter vžgali. Pokanje je privabilo številne smučarje, saj je grmelo »kot na soški fronti«.
Po vrnitvi v dolino so se zbrali v »predavalnici«, kjer so analizirali svoje delo, pri čemer je sodeloval tudi Danilo Belšak, dipl. ing. rudarstva, ki je prisostvoval tečaju na vabilo podkomisije za snežne plazove pri PZS. Z zanimivimi diapozitivi je posredoval svoje izkušnje pri miniranju raznovrstnih objektov.
V nedeljo, zadnji dan tečaja, so imeli pravo »reševalsko vreme«. Ob zmernih vetrovih, pri temperaturi minus šest stopinj je močno snežilo, tako da so videli le nekaj metrov okoli sebe. Zato so morali biti pri delu posebno pazljivi, kajti miner se samo enkrat zmoti...

Po drugem tečaju minerske klešče
Vsakdo je moral pripraviti svojo mino in jo sprožiti. Novinci so obenem polagali mrežo štirih min, ki so hkrati eksplodirale. Da bi mine imele večji učinek in da bi zagotovo sprožile snežni plaz, so jih namestili na najprimernejših mestih na drogove, zasajene v sneg pod ostenjem Stadorja in Prestreljenika na strani Krnice. Pričakovanje se je izpolnilo. Sprožili so več manjših plazov, ki so zdrveli v Krnico.
Po delu so se vrnili v Bovec. Na skupnem sestanku so zopet kritično ocenili delo in znanje, s katerim je bilo vodstvo IV. minerskega tečaja zadovoljno. Ob koncu tečaja je načelnik komisije za gorsko reševalno službo Bine Vengust razglasil rezultate tečaja. Vsi novinci so prvo preizkušnjo uspešno prestali. Prav tako uspešni so bili udeleženci obnovitvenega oziroma nadaljevalnega tečaja, ki so prejeli minerske klešče. Nekateri »stari« minerji so že pred tečajem opravili samostojne minerske akcije.
Skupna ugotovitev tako vodstva tečaja kot tečajnikov je bila, da primanjkuje oziroma sploh ni ustrezne minerske literature, ki bi jo lahko uporabljali. Zato se bo podkomisija za snežne plazove pri GRS potrudila da bo pripravila ustrezno skripto.
Na tem tečaju je sodelovalo 63 slušateljev. Novincev minerjev je bilo 30, od tega 22 članov GRS. Obnovitveno preizkušnjo je uspešno prestalo 33 kandidatov. Med udeleženci tečaja so bili tudi delavci ATC Krvavec, ATC Bovec in Žičnice Vitranc. Na prejšnjih tečajih so sodelovali in si pridobivali znanje za miniranje snežnih plazov minerji cestnih podjetij iz Kranja, Nove Gorice in Ljubljana ter predstavniki nekaterih občinskih štabov civilne zaščite.
Doslej so se tečajev udeleževali samo moški. Letos pa se je družbi minerjev priključila še Silva Primožič, ki bo poleg drugih skrbela za varnost smučarjev in objektov pred snežnimi plazovi na Prestreljeniških podih, v Velikem grabnu in Krnici, saj je kot prva ženska uspešno prestala minersko preizkušnjo.

FRANCE BERNOT

Delo, 11. april 1979
 

11.04.1979


Arhiv planID; priredil: G.Š.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.