Boris Štupar 25.08.1942 23:55 2199 0

Štiri smrtne žrtve Špika

Jutro (1942): Pri reševanju ponesrečencev je plaz ubil še dva mlada jeseniška planinarja

V nedeljski številki »Jutra« smo poročali o nesreči, ki je zadela tri mlade planince Tomažina, Vodiška in Kovača pod Špikom. Navedli smo, da je odšla v planine reševalna odprava. To se je zgodilo v ponedeljek 17. t m. Prvi štirje reševalci so prišli do ponesrečencev že zvečer. Našli so Kovača in Vodiška mrtva in na njih je ležal v nezavesti Tomažin. Reševalci so prenočili pri ponesrečencih. Drugi dan so prišli ostali reševalci ter pričeli s težavnim reševanjem.

Po vrveh in v vrečah so spuščali ranjenca in trupli od police do police, tako da so do večera v torek zmogli že skoraj pol pota do vznožja. Ta večer in vso noč je trajala huda nevihta s ploho in je bilo prenočevanje v skalah strahotno. Reševanje se je potem nadaljevalo v sredo in je bilo še težavnejše, ker so stene silno visoke in se je bilo bati tudi snega, ki se Je spod od zemlje tajal.
Okrog 17. ure popoldne, ko so reševalci počivali, se je pripetila druga grozna nesreča. V širokem jarku sta stala reševalca 29-letni Miran Marn in Josip Taler, dočim so drugi stali više. Nenadno se je od stene ločila velikanska gmota snega in bliskovito zagrnila Marna in Talerja, dočim ostalih ni dosegla. V trenutku sta bila reševalca izgubljena, in — mrtva. Ostali so prepaščeni stali pred težavno nalogo, da pridejo do zasutih dveh tovarišev in da še tadva spravijo v dolino. Kopali so v snegu od spodaj, napravili predore in so ju naposled rešili — seveda brez življenja.

Napor reševalcev je bil zdaj še težji, ker so morali namesto treh spuščati pet ponesrečencev. Res so bili to pravi junaki, ki ne bodo nikjer omenjeni, čeprav je njih požrtvovalnost blesteča. Brez hrane naporno delo in plezanje, prenočevanje v skalah v dežju in viharju — vse to žrtvovanje za planinsko tovarištvo! Opravili so najtežavnejšo nalogo v četrtek in petek ter pripeljali ponesrečence v soboto na Jesenice, kjer so vsi imeli svoje bivališče kot nastavljenci Kranjske industrijske družbe. Trajno bivališče so štiri smrtne žrtve dobile na pokopališču na Jesenicah, kjer je bil v soboto popoldne veličasten skupni pogreb. Planinsko tovarištvo se je spet krasno pokazalo. Z vsega Gorenjskega so prihiteli planinci, krste so nosili zvesti tovariši in z venci in cvetjem so pogrebci zasuli krste in grobove. Sivolas duhovnik, ki opravlja dušno pastirstvo za gornje Gorenjsko, je izmolil pogrebno molitev za pokoj ponesrečencev.

Nobeno oko ni ostalo suho, kajti med žrtvami so bili najpriljubljenejši planinci.
Prav je povedal govornik — jeseniški župan, da sta bila zlasti poslednja dva ponesrečenca največja junaka, ki sta se žrtvovala v samaritanskem delu za bližnjega.
Ob turobnih zvokih jeseniške godbe je pokojne mladeniče sprejela črna zemlja v svoje okrilje.

Jutro, 25. avgust 1942