Večer, Gore - Gabrijel Toplak: Nevladne skupine podale skupne predloge k osnutku zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju.
"Omejitev voženj v naravnem okolju je nujna za ohranitev biotske raznovrstnosti, zato podpiramo predvsem čimprejšnji sprejem zakona. Nevladna skupina za omejitev voženj v naravnem okolju predlaga pripravljavcu zakona, da vključi v nadzor nad izvajanjem zakona tudi naravovarstvene nadzornike iz svojih vrst," je nedvoumno sporočilo Planinske zveze Slovenije (PZS). Nevladna skupina za omejitev voženj v naravnem okolju, ki so jo sestavljali predstavniki PZS, Lovske zveze Slovenije (LZS) in Ribiške zveze Slovenije (RZS), se je namreč po objavi osnutka zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju avgusta in septembra sestala na dveh sestankih, katerih se je poleg predsednikov nevladnih organizacij udeležila tudi Senka Vrbica, pravnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC. Skupina ji je izpostavila problem, ki bo nastal pri izvrševanju zakona v praksi, saj v predlogu zakona ni jasno opredeljena nadzorstvena funkcija. Strinjali pa so se, da je predlog zakona nujno treba podpreti in da se objavi jasna ter preprosta predstavitev predloga zakona širši slovenski javnosti.
Nejasnosti rešiti že v javni obravnavi
Skupina obenem ugotavlja procesne pomanjkljivosti, ki so v predlogu zakona, saj niso predstavljeni trenutno stanje v družbi, problemi, povezani z vožnjo v naravi, in trenutna pravna ureditev. Naštete pomanjkljivosti in druge nejasnosti po njenem mnenju kažejo, da se to področje ne rešuje sistematično, zato je treba te nejasnosti odpraviti čim prej, že v fazi javne obravnave. Ob tem so se zavzeli, da se v predlog zakona, ki bo v kratkem zaključil javno obravnavo, vključi tudi vsebinsko analizo oziroma oceno obstoječega stanja na tem področju. Prav gotovo pa bi bilo treba v predlog zakona, ki ga bo obravnavala vlada, posebej vključiti še oceno prispevka nevladnih organizacij, ki so na tem področju izredno aktivne in so veliko naredile.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je poudaril, da je zakon o vožnji v naravi nujen, saj je treba z vsemi uporabniki narave doseči soglasje za njeno ohranjanje: "Zavedamo se, da smo planinci, ribiči in lovci samo eni izmed souporabnikov našega prostora, planin, rek, gozdov in travnikov. Vsak od naštetih ima svoje interese, vendar ti ne smejo biti uperjeni zoper naravo." Predsednik RZS Borut Jerše se zavzema za oblikovanje kratkih in jasnih stališč, ki bodo državljankam in državljanom pojasnila namen oblikovanja nevladne skupine, katere namen ni nasprotovanje iz naravovarstvenih vzgibov, ampak zaradi stanja, ki ga planinci, ribiči in lovci vsak dan opazujejo v naravi. "Stanje v naravi je iz leta v leto slabše, saj se posega v ekosisteme, ki so bili doslej nedotaknjeni in so omogočali regeneracijo posameznih območij. Brez resnega razmisleka o tem, kaj želimo in kako bomo to izvedli, bo narava vse bolj poškodovana, prikrajšani pa bodo predvsem naši zanamci."
Pomoč državi pri opravljanju nadzora
Sicer pa v predlogu poglavitnih točk pripravljavcu zakona med drugim svetujejo, da naj bodo v uvodnem delu posebej navedena načela in izhodišča. Gre predvsem za upoštevanje direktive Sveta Evrope o okoljskem hrupu iz leta 2002 oziroma uveljavitev pravice do doživljanja naravnega okolja brez tehničnega hrupa, ki je legitimna pravica določenih skupin državljanov, med katere sodijo vsi ljubitelji narave. Upoštevati je treba tudi sklep skupščine CAA (za njegovo izvajanje se je zavezala tudi PZS), sprejetega septembra 2009 v avstrijskem Innsbrucku, o prepovedi vsakršnega motornega prometa po brezpotjih (zunaj cest in drugih prometnic), zato bi bilo primernejše ime zakona zakon o omejevanju voženj z vozili v naravnem okolju. Predlagajo, da bi se okoljevarstveni nadzorniki poslej imenovali gozdarski nadzorniki. Glede na osiromašenost nadzornih organov pa vidijo možnost v povezovanju z obstoječimi mrežami organizacij, ki že nadzorujejo naravo, saj imata mrežo za potencialne okoljevarstvene nadzornike vzpostavljeno LZS z lovskimi čuvaji (2879 z opravljenim čuvajskim izpitom) in RZS (preko 400).
"V prihodnosti se lahko vključi tudi varuhe gorske narave, ki so aktivni v okviru Planinske zveze Slovenije, vendar do danes niso bili vzpostavljeni z namenom nadzorne funkcije. Pri tem je pomembno določilo, ali ima okoljevarstveni nadzornik pravico sankcioniranja ali ne. Jasno bi bilo treba definirati vse terminološke izraze, uporabljene v zakonu, predvsem izraza brezpotje oziroma naravno okolje, medtem ko naj se za vožnjo s kolesi odprejo vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, saj so že v osnovi grajene za vožnjo." PZS bo začela tudi postopke za odpiranje primernih planinskih poti za vožnjo s kolesi v skladu z zakonom o planinskih poteh. Prizadevajo si namreč, da vožnja s kolesom in motornimi vozili zunaj poti ni dovoljena, je pa treba spodbujati vzpostavitev namenskih poligonov za vožnjo s kolesi in motornimi vozili.
Gabrijel Toplak