AK Slovenska Bistrica: V četrtek, 26. avgusta, smo se člani 10. skupine
... (Lana, Val, Urška, David, Tine, Jernej, Lan, Zala, Bine in Žiga) in trenerji Neven, Filip in Urban ob 10. uri zbrali v Kampu Triglav, v dolini Trente.
Po namestitvi v tabor smo si na ramena oprtali crash pade in se peš odpravili v plezališče pri Plajerju. Pot do plezališča je del t.i. Soške poti, ki nas ves čas vodi ob reki Soči. Večji del dneva smo preživeli v plezališču med plezanjem balvanov in v odlični družbi. Po plezanju smo se vrnili v kamp, kjer so trenerji poskrbeli za okusno večerjo. Po večerji je bil v načrtu orientacijski tek, ki ga zaradi vremena žal nismo mogli izvesti. Tako smo namesto orientacijskega teka prvi dan zaključili eni s kartanjem in drugi z ogledom filma.
Naslednje jutro smo se po zajtrku odpeljali do plezališča, kjer smo najprej plezali težavnost nato pa še balvane. Žal smo s plezanjem mogli predčasno zaključiti, saj je okoli tretje ure začelo močno deževati. Hitro smo pospravili vso opremo in se odpravili proti avtomobilom, ter se odpeljali v kamp, kjer smo pripravili kosilo. Po obilnem kosilu smo počakali, da je prenehalo deževati in se odpravili kopat v korita reke Soče. Najpogumnejši so v ledeno mrzlo Sočo skakali iz skal visokih tudi do štiri metre. Po vrnitvi v kamp smo se razdelili v tri skupine ter se pomerili v nočnem orientacijskem teku. Toplo oblečeni in opremljeni z naglavnimi svetilkami smo se podali na pot, ki je vključevala različne izzive od oskrbe ranjenca do postavljanja možiclja. Za še bolj adrenalinsko izkušnjo je poskrbel dež, ki je načel padati nekje na polovici poti. Malce premočeni in utrujeni smo se po vrnitvi v kamp hitro umili in odpravili spat.
Deževalo je še celo dopoldne zato smo sobotno dopoldne preživeli ob igranju družabnih iger in počivanju. K sreči je bil ta dan že v naprej mišljen kot dan počitka, zato se nismo kaj preveč sekirali. Za kosilo so nam trenerji pripravili hamburgerje, ki so nam dali novih moči. Tako smo se po kosilu odpravili na sprehod po dolini Trente, kjer so se nekateri ponovno kopali. Preostanek popoldneva smo preživeli v kampu ob igranju nogometa, zvečer pa smo se odpravili na nočno boulderiranje. V plezališče smo prispeli okoli pol osme ure in kakšno uro plezali po svetlem, potem pa se je stemnilo in morali smo prižgati reflektorje. V soju žarometov smo plezali še dokler smo imeli kaj moči, ter se okoli pol enajste ure utrujeni vrnili v kamp.
Zadnji dan smo takoj po zajtrku začeli s pospravljanjem in pakiranjem opreme, ki smo jo kasnjene zložili v avto in se peš opravili proti plezališču. Sledili so še zadnji boji z balvani. Tekom celotnega tabora smo s preplezanimi balvanov in smeri, nagradnimi vprašanji ter orientacijskim tekom zbirali točke za naziv najboljšega na taboru. Po končanem plezanju smo si vsi sešteli zbrane točke in nestrpno čakali na podelitev nagrad za najboljše tri. Še pred slavnostno podelitvijo pa je sledil nagradni žreb za novo klubsko majico, ki sta jo dobila Lana Lužar in Val Šajt.
Naziv najboljšega na taboru in prvo nagrado je prejel Tine Rupnik, drugi je bil Bine Justinek, tretji pa David Repolusk. Po podelitvi nagrad smo se počasi spakirali in odpravili nazaj proti kampu, kjer so nas pričakali naši starši.
Da pa na taboru nismo samo uživali, ampak tudi trenirali kažejo rezultati, ki smo jih dosegli tekom tabora.
Posebej je treba omeniti naslednje vzpone:
Val Šajt je preplezal smer Hči planin (7b+) in Legenda Betka Galičič (7a+) ter balvan Panta Rhei (7c).
David Repolusk in Tine Rupnik sta si priplezala svoj prvi 7a balvan in sicer Stoned Monkey.
Žiga Lužar je splezal smer Spittana (6a) ter do sedaj najtežji balvan z oceno 6b.
Urška Repolusk, Lana Lužar in Bine Justinek so prav tako podrli svoj osebni rekord z balvanom ocenjenim s 6b+.
Lan Šoštarič, Zala Krošel in Jernej Skledar so preplezali ogromno balvanov ocenjenih do 6b.
Slike in videe s tabora si lahko pogledate v galeriji.