MMC RTV SLO: Tadžikistan, ki leži na poetično zveneči svilni poti, je še eden od malo skomercializiranih zahodnoazijskih biserov.
Če ste ljubitelj gora, pohodništva in malce bolj avanturističnih potovanj (Tadžikistan leži na meji z Afganistanom), je to država za vas.
Kot pred kratkim predstavljena Kirgizija se je tudi Tadžikistan osamosvojil od nekdanje Sovjetske zveze leta 1991. Čudovita in odročna država ima veliko ponuditi neodvisnemu popotniku - od neokrnjene pokrajine do edinstvenih kulturnih izkušenj.
Tu se lahko napotite v gore, plezate, se podate na treking ali na ježo (na konjih ali na kamelah), odkrivate fascinantno zgodovino, spoznavate kulturo ali pa se preprosto sproščate med dramatično gorsko pokrajino in prodorno modrimi jezeri.
Eklektična kulturna mešanica
Za alpiniste bodo najbolj vabljivi trije velikani Pamirja: Somoni, Lenin in Korženevska. Gosto naseljene doline se ponašajo z bogato zgodovino. Tadžikistan je bil namreč nekoč na križišču Azije in štirje kraki svilne poti so prečkali Pamir in gorovje Fann. Ostanki pričajo o zaratustrski civilizaciji kot tudi budistični, hindujski in krščanski. Pozneje je bil islam tisti, ki se mu gre zahvaliti za nekaj izjemnih primerkov osrednjeazijske islamistične umetnosti in arhitekture.
Svoj pečat v umetnosti in podobi države pa je seveda pustilo tudi sovjetsko obdobje 20. stoletja - naj omenimo le orjaški kip Lenina v mestu Kujand in jez hidroelektrarne Nurek - najvišji umetni jez na svetu.
Znanje ruščine koristi
Še nekaj praktičnih nasvetov: podnebje je celinsko (vroča poletja, mrzle zime), najvišji vrh je z vrtoglavimi 7495 metri Kullaj Ismoili Somoni, uradni jezik pa tadžiši (pri sporazumevanju pride prav znanje ruščine).
Hrana je raznolika in pretežno temelji na mesu - od jagnjetine in ovčetine do rib in govedine. Prevladujoča pijača: zeleni čaj. Ljudje so prijazni, čeravno malce konservativni in turistov ne sprejmejo tako odprtih rok kot, denimo, v Afganistanu in Iranu.
Kaja Sajovic
(Foto: Flickr)