| Stene so visoke do 900 m, prevladujejo kombinirane smeri. Sestopi so dolgi in težavni. Kamnina je granit, ki je sam po sebi trden, vendar zaradi ledeniške klime in velikih temperaturnih amplitud razbit v večje ali manjše bloke.
Najugodnejši čas za vzpone je julija in avgusta. Mi smo bili prezgodnji, letošnja zima je bila tu zelo radodarna s snegom, zato so bile stene še močno zasnežene, velika preglavica je bil tudi požled. Vendar tudi v lednih smereh so bile razmere vse prej kot dobre.
Kirgizija in Kirgizi
Kirgizija je ena od zveznih republik Sovjetske Zveze, republika je postala 1. 1936. Meri 198 500 km2 in ima manj kot 3 milijone prebivalcev. Prebivalstvo ni enotno, veliko je Rusov in Uzbekov, medtem ko Kirgizi žive tudi na Kitajskem in v Afganistanu. Vseh Kirgizov naj bi bilo po nekaterih podatkih le 1 milijon.
Vsa republika je precej gorata (Tien Šan, Pamir). Sodi med najmanj razvite v SZ, industrija se razvija v novejšem času, močno je namakalno poljedelstvo in nomadska živinoreja. Glavno mesto je Frunze (ob nastanku se je imenovalo Pišpek). Ima 1/2 miljone prebivalcev.
Kirgizi so tjurksko ljudstvo, mongolskega videze in muslimanske vere. Njihov tradicionalni poklic je nomadska živinoreja. Že od nekdaj so zadovoljni s svojim samotnim življenjem, prezirajo življenje v mestih in poljedelstvo. Ruski priseljenci jih navadno označujejo kot nedelavne, vendar verjetno to izvira iz njihove 1000-letne navade enoličnega življenja. Tudi besedni zaklad jezika je skromen, podoben temu enoličnemu nomadskemu življenju. Sicer pa so dobrodušno zdravo in tudi ponosno ljudstvo. Sodobni sovjetski način jih sili v mesta, k stalni naseljenosti, a vsaj sprva so se težko navajali na to. Večina Kirgizov je bila zato tudi na strani kontrarevolucije.
Kirgiški nomadi žive v jurtah - nomadskih šotorih. Spodaj je leseno ogrodje, čez pa stisnjena volna (polst), ki je dober izolator za vodo in mraz. Jurte se navadno družijo v skupine. Skupine se tu imenuje auli, tu prebiva en rod. Sovjeti so aulije spremenili v kolhoze. Njihove črede so velike. Gojijo ovce, konje, jake, manj govedo. Sorte živine so kvalitetne. Mnogo njihovih konj gre v izvoz. Ovce so v glavnem karekulske sorte (krzno astrahan).
Kirgizi imajo izreden čut za orientacijo in dober vid. Ko ti šele iz točke na obzorju razbereš, da je to jezdec, on že vidi, kakšne barve je konj. Nepismenost med Kirgizi je izginila. Mogoče le najstarejši ne znajo pisati in ne obvladajo rusko. Tudi za pisavo svojega jezika so sprejeli cirilico. Znana stvaritev iz njihove nacionalne književnosti je ep Manas. Ta ep je ljudska poetična zgodovina Kirgizov, opis življenja, običajev, značajev, religioznih predstav, njihova morala, medicina in narava, miti, legende in pravljice. Ep nastaja že 1000 let, prenaša se od ust do ust s posredovanjem posebnih pripovedovalcev manasčijev, ki med Kirgizi veljajo za izbrance. Sedaj je zapisanih 350 000 verzov, verjetno pa ima več kot milijon verzov.
|