Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tragična smrt v temi med skalovjem

Jutro (1933): Na povratku z Ljubnika se je v nedeljo zvečer ubil Boguš Burdych

Škofja Loka, 22. maja.
Davi je vso Škofjo Loko presenetila pretresljiva vest, da se je snoči okoli 21. Ure pri povratku z Ljubnika smrtno ponesrečil 25-letni sin pokojnega škofjeloškega lekarnarja, bivši zasebni uradnik g. Boguš Burdych. Tragična novica se je zdela sprva tako neverjetna, da nihče ni veroval v njo. Žal pa se je prehitro izkazalo, da je vseskozi resnična.
Kakor mnoge druge Škofjeločane, je krasna nedelja izvabila tudi g. Burdycha v naročje narave. Z večjo družbo, ki so bili v njej med drugim njegov brat Genči, zasebna uradnica Emica Rozmanova, akademik veterine Jože Bergant, zastopnica pivovarne Union Minka Kalanova in pomočnik loškega avto-prevoznika Janez Novinc, se je odpravil okoli 13. ure proti Ljubniku.
Mladi svet je bil vedro razpoložen in brez najmanjše neprilike je prispela vsa družba preko Starega gradu in Gabrovega na vrh Ljubnika, ki so ga okoli 18. ure zapustili in se vračali nato po isti poti domov. V gorskem naselju Gabrovem so se ustavili za kratek čas pri Mariji Volčičevi, po domače Endercu, nakar so se jeli že nekoliko v mraku spuščati po položni poti v
dolino. Družba je hodila nekaj časa skupaj, potem pa so se odcepili tako, da je šla večina sama zase hitreje naprej, Genči in Novinc sta jo ubrala na novozgrajeno cesto, dočim je želel Boguš hoditi sam in si je izbral podnevi nenevarno, v nočnem času pa dovolj opasno pot preko skalovitih strmin na Kobilo, oddaljeno kakih 25 minut od Škofje Loke.

Popolna tema

je zapoznelim izletnikom znatno ovirala hojo. Storila se je noč, da se ni videlo niti koraka naprej. Ker Genči in Novinc na kaj takega nista bila pripravljena, tudi nista imela s seboj primerne luči. V zadregi sta si pomagala s skromnim vžigalnikom korak za korakom naprej. Boguš je medtem stopal po že omenjenem grebenu, še celo parkrat zavriskal, ko je naenkrat dvojico spodaj presunil vzklik: »Genči« — nakar je nastala zgoraj popolna tihota.
V zli slutnji, da se morda bratu ni pripetilo kaj zlega, je krenil Genči s svojim tovarišem s ceste med skalovje navzgor, da poišče Boguša. Našla pa nista ničesar. V temi, brez najmanjše luči je preiskala dvojica ves teren, dokler je slednjič po dveh urah nepretrganega tavanja ni zmanjkalo moči, da sta vsa onemogla obsedela na skalah, uverjena, da se morda Boguš odkod oglasi ali vrne. Toda nič. Gluha noč je zajela prirodo, ura pa je šla čez 23. Bog ve, kako bi se bila vsa stvar končala za obadva zapoznelca, da se ni prikazala globoko spodaj na cesti

odrešilna luč.

Četverica fantov s Podpulferce v Poljanski dolini se je vračala domov na Gabrovo in si svetila z močno acetilenko. Tik visoke škarpe pa so fantje naleteli na nekaj temnega. Nič hudega sluteč so pristopili bližje in zagledali v jarku ležeče

strašno razmesarjeno truplo.

Človek v jarku je hudo krvavel, na glavi pri zatilnici mu je zijala kakor dlan velika rana, z glasnim stokanjem pa je opozarjal, da še živi. Mladeniči niso vedeli, kaj bi, medtem pa se je že dvojica zgoraj oglasila s klici. Z velikim naporom — treba se je bilo plaziti po vseh štirih navzdol — sta prispela slednjič Genči in Novinc do trupla, ki sta v njem spoznala ponesrečenega Boguša. Štirje fantje so nesli nato smrtno potolčenega Boguša po cesti do prostora, kamor je mogoč privoz z avtom.
Drugi ponesrečencev brat, loški lekarnar Burdych Oto, zdravnika dr. Elza Sossova in županov sin Pavel Hafner so se odpeljali nato okrog polnoči na kraj nesreče in so prepeljali Boguša domov v Kapucinsko predmestje. Poklicali so nato še zdravnika dr. Hubada, vendar se ni moglo ponesrečencu ničesar več pomagati. Zdravnika sta ugotovila

smrtonosne poškodbe.

Nesrečni Boguš je nosil na sebi gojzerce in mu je moralo na skalah spodrsniti. Odletel je čez dobrih 10 metrov visoko škarpo na kamenito cesto. Zlomil si je pri tem hrbtenico, strašen je bil udarec v glavo, poškodbe po telesu pa so bile splošne, saj je revežu odpovedalo prav vse in je mogel gibati samo z desno roko. V agoniji je ležal do jutra, okoli 4.45 pa se je preselil v večnost.
Tragična smrt simpatičnega, vseskozi idealnega mladeniča je odjeknila v vseh krogih meščanstva nad vse turobno. Pokojnik je bil zvest član škofjeloškega Sokola in se je zlasti zadnja leta mnogo udejstvoval pri odru. Sicer pa je poprijel za delo povsod, kjer so ga prosili. Ohranimo mu časten spomin, prizadetim svojcem pa izrekamo naše nagloblje sožalje.

Jutro, 23. maj 1933
 

23.05.1933

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.