Dnevnik - Miran Šubic: Pod Triglavom v zimski drami rešena madžarska planinca, plaz pa je pokopal gorskega reševalca iz Mojstrane
RADOVNA - Zimska idila in tišina, ki gre dobesedno na živce. Posebno, če po radijski zvezi poslušaš pilota helikopterja podjetja Flycom Francija Lajovica iz Žirovnice: "Vidim zasnežen avto, pastirsko kočo..." Nekaj minut pozneje helikopter odnese iz objema smrti madžarska planinca, ki jima v zadnjem trenutku pomaga v helikopter Izidor Kofler - Dorč, gorski reševalec iz Mojstrane. Ta lepa vas pod Triglavom pa je zavita v črno. V reševalni akciji je ponoči plaz vzel njihovega Martina Čufarja, 55-letnega zaljubljenca v Triglav in vse gore. Prav Triglav je v dveh dneh odločal o smrti in življenju.
Prav je, da vse skupaj opiše preplašen moški iz Budimpešte. Pomaga mi neverjetno naključje. Pri vhodu v jeseniško bolnišnico srečam človeka z dvema nahrbtnikoma. "Ste bili zgoraj, v reševalni akciji?" vprašam in Atilla Kiss , 31-letni Madžar, mi v polomljeni angleščini čez nekaj minut pove vzrok in povod tragedije pod Triglavom. "S prijateljem, 34-letnim Norbertom Tothom , sva že tretjič v Sloveniji, Triglava še nisva osvojila. Iz Krme sva odšla v ponedeljek ob 10. uri, vreme ni bilo slabo. Ob 16. uri pa se je Norbertu zgodila nesreča - zlomil si je nogo in obtičala sva na višini kakih 2200 metrov. Vreme se je pozneje zelo poslabšalo, a sem najprej sam odšel do koče na Kredarici, kjer so poklicali reševalce, ki so z nama prišli v stik okoli 21. ure. S čajem in odejami sem se vrnil k prijatelju, ki ga je zelo zeblo. Zarila sva se v sneg, si naredila zasilni bivak in čakala. Do rešitve je minilo 16 ur, odpeljali so naju s helikopterjem po deveti v torek," pripoveduje Madžar. Ugotovim, da sploh ne ve, kaj se je dogajalo reševalcem na poti do njiju. Sta Madžara spremljala vremensko napoved? Mož odkima, nato pa mu povem grozno resnico: plaz je med reševanjem zahteval življenje požrtvovalnega moža iz Mojstrane. Najprej ne verjame in ponavlja: "Ni bilo plazu, le nevarnost plazu..." Ko mu dopovem, da je plaz potuhnjeno pričakal reševalce, je v šoku. Najdem mu sobo na Jesenicah, forinte zamenja v tolarje in odsotno zre predse.
MOŽ, KI JE LJUBIL GORE
Gorski reševalci iz Mojstrane so se kot vedno odzvali in krenili proti Triglavu iz Krme. Bil je že večer, okoli 19. ure, in pozneje je pritisnil peklenski mraz, predvsem zaradi močnega vetra, ki je pihal z veliko močjo. Iztok Arnol pripoveduje o nesrečnem dogodku: "Ustavili smo se pri pastirski koči, nismo hodili čisto skupaj. Janezu Brojanu so pomrznile noge, zraven je bil še Martin Čufar. Dogovarjali smo se o poti, ki jo je treba izbrati, in Čufarju je padla svetilka. Kakšnih dvajset metrov stran, desno. Šel je ponjo, ko sem začutil, da se vse trese. Plaz, me je prešinilo in imel sem še toliko časa, da sem to zavpil po radijski zvezi. Skozi glavo mi je šlo vse, kar smo se naučili o ravnanju ob plazu. Skušal sem plavati po njem, usta sem imel polna ledu, nekako sem prišel na površje. Iz ust sem pljuval led, hitro je bil pri meni Jure Noč. V nahrbtniku sem imel lopato, bil sem rešen," je o tako imenovanem kložastem plazu, ki se je nenadoma utrgal s pobočja in pokopal pod seboj tri reševalce, ki so se odločili za pot čez Kurice, povedal laže ranjeni Arnol. Pravzaprav se je takrat utrgalo dobesedno celo pobočje. Najmanj sreče je imel 55-letni Martin Čufar, oče dveh hčera, Irene in Martine, naše najboljše tekmovalke v prostem plezanju. V žalosti je ostala tudi žena Nada in vsi, ki so imeli radi tega zaljubljenca v gore, ki so ga obdajale že za ograjo domače hiše. "Do konca je bil z njimi," nam je pozneje rekla Martina Čufar s solzami v očeh. Tri ženske so dostojanstveno skušale razumeti, da je njihov najdražji odšel reševat življenje drugih, vzel pa ga je zahrbtni plaz novo zapadlega snega pod Triglavom, ki ga je imel tako rad. Niti hitra pomoč reševalca Jureta Noča z umetnim dihanjem niti trud reševalca in zdravnika Petra Najdenova nista pomagala. Reševalci so v zavetju noči odnesli mrtvega tovariša v dolino, bolečine se ne da opisati z besedami.
GORE POZIMI SO LEPE
Lepota zimskih gora je očitno premamila Madžara, da sta se odpravila proti Triglavu, ki sta ga že prej zaman naskakovala. Njuna nesreča je zahtevala nečloveške napore reševalcev, ki so klub smrti svojega dolgoletnega tovariša nadaljevali akcijo. Noč v gorah je bila za vse trda preizkušnja in šele spretnost ter tehnične zmogljivosti Flycomovega zasebnega helikopterja (policijski in vojaški helikopter sta bila v pripravljenosti) so na koncu prispevale k rešitvi planincev. Atilla Kiss pravi: "Veste, Madžarska nima takšnih gora." Škoda, da madžarska planinca nista bila bolje ozaveščena o odgovornosti obiskovanja neznanih gora pozimi, pa naj so še tako lepe. "Grozno je, da je umrl kdo od teh fantov. Saj vse poznamo, tu so doma," pravi Tanja Lipovec , Psnakova iz Radovne. Mimogrede, dolina je gluha za signal mobilne telefonije, kar je v takih primerih oteževalna okoliščina. Ljudje pa tu drug drugega poznajo in ob radijski zvezi skupaj trepetamo za razplet vsake reševalne akcije. Kar 60 ljudi je sodelovalo pri reševanju Madžarov s Triglava. Na koncu je odločalo nekaj minut, ko je lahko vrhunsko opremljen helikopter (očitno je imel prednost pred vojsko in policijo) priletel ponju, gorski reševalci (poleg domačih iz Mojstrane so sodelovali še reševalci iz Kranjske Gore, Bohinja, pripadniki gorske enote policije, vodniki službenih psov; krizni štab akcije je deloval v Krmi) so ju z reševalnim čolnom dvignili do skalnatega pomola, nato jima je s svojo močjo in znanjem pomagal - do v snegu ujetih madžarskih nesrečnikov so prvi prišli štirje reševalci - do srečnega prevoza še Dorč. Dve življenji sta bili rešeni, eno pa za vedno izgubljeno v tihoti pod Triglavom, v kložastem plazu novo zapadlega snega, polnega pasti. Okoli poldneva včeraj je bila akcija končana, Krma spet tiha in mirna, snežinke pa so se vrtinčile in skrile Triglav v objem zime. Da, gora in zima sta skupaj z naključji odločili o življenju in smrti, človek je tu nemočen.
Miran Šubic