Snežak - Miha Debevc: Julijske Alpe | Krstenica iz doline Voj
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 948 m
Ko roditelja pri Savici odložita svoj enočlanski zarod, da se bo ta mogel s svojo taborniško kompanijo ves teden na smučeh potikati po krtinah okrog Komne, uspešno razrešita dilemo, kam naj se pa odpravita onadva. Da bo tokrat nekoliko drugače, se odločita repetirati naskok na planino Krstenico izpred dveh let. Z idealističnimi predstavami o pravljično zasneženi dolini Voj in bregovih nad njo parkirata kar ob Bohinjskem jezeru in zanosno odcuckata po zasneženi ravnini proti Vojam. Ko pa se ravnina začne vzpenjati proti cesti iz Fužine proti Vojam, snega skoraj ni več in drugače ne gre, kot da nadaljujeta peš. Tudi cesta, po kateri bi se lahko zapeljala z avtom, če bi vedela, da je to mogoče, je kopna, zato s smučmi na ramah štorkljata po sivem asfaltu naprej proti koči. Leva in desna pobočja nad dolino so skoraj kopna. Malček deprimirana, ker sta avto pustila ob jezeru, in demotivirana, ker nikjer ni videti snega, se zagrizeta po markirani poti proti Krstenici upajoč, da slej ko prej nabašeta na užiten sneg. A o njem žal ni ne duha ne sluha.
Do višine 950 metrov lahko občudujeta le teloh, ki se med rjavim jesenskim listjem veseli toplih solnčnih žarkov. Od te višine je snega končno toliko, da turni smukač stopi na smuči kot se spodobi in po zasneženi hosti odmelje do Krstenice. In po treh urah abnormalno visokih temperatur se po ojuženem snegu končno privlečeta do planine, kjer ob pogledu na kakšnih deset turnih smučarjev ugotovita, da z izbiro turnosmučarske destinacje nista bila baš izvirna. Da bosta pridelala vsaj kakšen zavoj več, po flanki nad planino prolongirata proti Malemu Stogu do višine 1761 metrov.
Ko s smučmi zarežeta prve uživaške zavoje proti planini, tekstura snega liči na spomladanski putrček. V hosti ju nato čaka nekoliko napornejše delo v ojuženem snegu, prijetno pa ju preseneti kolovoz proti planini Blato, ki ob nekoliko višji frekvenci vijuganja nudi povsem zadovoljivo smučarijo. V tem delu sta pričakovala turnosmučarski rodeo in safer. Tudi cesta od planine Blato čez Suho je do podna zasnežena in se jo da z dvema kratkima prekinitvama ležerno odsmučati do križišča Voje - Suha.
Po 21ih kilometrih poti, skoraj 1300 višincih, šestih urah popotovanja, osmih napolitankah, pahnjenih v prebavno cev, in litru in pol hidracije se rahlo zdelana privlečeta do avta, kjer zadovoljno ugotovita, da je bil po slabem začetku konec vseeno dober.
Za vse sta se v poletni vročini do Krstenice in nazaj pomujala Živa in Miha.