Janez Pikon: Strmi hudournik, ki ga napaja trojni izvir z močnejšim izvirom Nad Stopmi, višji Na Melju se zopet deli in po dolini Ukanške Suhe občasno napolni strugo, nedaleč ob ozkotirne vojaške železnice in ostankov na spodnji postaji vojaške žičnice pri Savici. 
Pred Blatom (565 m) in Ukanško glavo (574 m) se vzpenjam po strmem koritu divje Ukanške Suhe, potoka s tremi izviri, najvišji seže na višino (1040 m) južno od lovske koče Na Melju pod pobočje rušnate Pleše (1647 m) v smeri Komne. Južni izvir seže na višino (990 m), pod strmo ostenje Bohinjskega Migovca (1901 m) in planine Za Migovcem (1631 m), najnižji tretji izvir na predel Pod Stopmi z višino (760 m), v tem obdobju popolnoma suhi, le močno deževje zopet napolni strmo strugo, ki se izliva v Savico za Blatom. Z ogledom divje struge Ukanške Suhe združim in vam v kratkih stavkih predstavim vojaške objekte iz preteklosti v Ukancu. Pod Stopmi izstopim in zahodno po gozdnem pobočju nadaljujem v smeri proti Domu Savica, v pomoč mi je služila gozdna vlaka, ki me pripelje do ostankov spodnje postaje vojaške žičnice Komna, ta se nahaja višje nad spodnjo postajo tovorne žičnice na Komno.
V strugi Ukanške Suhe proti Pršivcu, Struga Ukanške Suhe, Bohinjsko jezero
Nekaj podatkov o vojaških žičnicah po Bohinjski dolini in Krnskem pogorju. Sistem Avstro-Ogrskih vojaških žičnic Ukanc - Krnsko pogorje, postaja KOHLSTATTE.
Žičniški sistem, sestavljen iz večjih žičnic so jeseni leta 1915 zgradili do vznožja Vratc (Bogatinskega sedla). Zgradili so ga šele po stabilizaciji Avstro-Ogrske obrambe v Krnskem pogorju. Z žičnicami so lažje oskrbovali čete v visokogorju, posebej v zimskih razmerah. Uporabljali so dva sistema žičnic, odvisno od naklona pobočja. Pogon žičnic je potekal z bencinskimi motorji preko elektromotorjev. Leta 1917 so zgradili električno centralo pri Savici in elektrificirali tudi dolinske žičniške postaje.
Nad žičniško postajo stoji večji vodni rezervoar, kamor so črpali vodo iz Savice in jo nato v sodih vozili do planine Na Kraju. Kapaciteta žičnic je znašala 80 ton dnevno. Ponoči in ob močnem vetru žičnice niso obratovale. Žičnice so podrli neposredno po koncu vojne.
Nekaj podatkov o ozkotirni železnici po Bohinjski dolini.
Ozkotirno železnico je jeseni 1915 zgradila Avstro-Ogrska armada, njena 8. železniška četa iz železniškega polka. Do začetka poletja 1917 so vagončke, kamor so lahko naložili do 2, 5 tone tovora vlekli konji, nato so železnico elektrificirali. Zgradili so novo električno centralo pri Savici. Železnica je delovala še kratek čas po prvi svetovni vojni. leta 1920 so jo podrli.
Osnovni podatki: Širina tirov je znašala 60 cm, dolžina proge 13 km, največji nagib 6%, na progi je bilo pet izogibališč, zmogljivost proge je znašala 200 ton dnevno.
Janez Pikon